»Ali si volil Trumpa,« slišimo v drugem delu filma Stillwater. Vprašanje je namenjeno Billu Bakerju. Baker je ameriški fizični delavec, ki je iz Oklahome priletel v Francijo. Nezaposlen je, ne govori francosko, v Marseille je prišel na obisk k hčeri, ki je tam najprej študirala, nato pa pristala v zaporu. Iz ljubosumja naj bi ubila svojo sostanovalko in nezvesto ljubimko. »Hudičevska ameriška lezbijka,« so ji rekli mediji. Polovico kazni je že odsedela, pojavi se nova sled, a njena odvetnica noče o tem nič slišati. V roke zato stvari vzame Bill, ki je bivši kaznjenec in alkoholik, ima pištolo in puško in je res videti, kot da bi volil Trumpa.
A Bill ni volil Trumpa, Bill sploh ni volil; puško in pištolo pa je pustil v Ameriki. Bill Baker je preprosto oče samohranilec, ki je prišel iz ameriškega mesteca Stillwater v francosko velemesto Marseille, da bi bil s hčerjo, s katero nista v najboljših odnosih. Da bi ji bil v oporo in za silo popravil napake iz preteklosti. Sedaj pa jo skuša na lastno pest rešiti iz zapora. In Bill, ki ga igra Matt Damon, se zato zadeve ne loti kot Liam Neeson, ki je v filmski seriji Ugrabljena (Taken, 2008) prešteval kosti, ker so mu ugrabili hčerko. Matt Damon zadev ne rešuje kot Jason Bourne, temveč kot navaden ameriški državljan, ki živi iz rok v usta, vozi forda, moli pred kosilom, nosi džins hlače in karirasto srajco, stavke pa končuje z gospod in gospa.
Stillwater je zato bolj kot kriminalna – socialna drama. Socialna drama, ki jo je režiral Tom McCarthy, filmar iz New Jerseyja, ki je dobil oskarja za scenarij novinarske drame V žarišču (2015). Stillwater zato ni trk pesti, brc in nabojev, temveč jezika, kulture in usodnih odločitev. »Življenje je brutalno,« slišimo, a ta film je nasprotje brutalne, akcijske in kinetične žanrske ponudbe, ki jo navadno streže Hollywood. Namesto tega dobimo socialno in karakterno študijo, ki si kot izhodišče postavi resničen, zloglasen primer ameriške študentke na izmenjavi Amande Knox, ki je bila leta 2007 obtožena umora sostanovalke v Perugii.
Stillwater je film, ki preseneča in žanrsko odstopa. Namesto da bi bil akcijski, napet in krvav, je umirjen, tankočuten in na trenutke tudi presneto počasen. Bolj kot za policijske preiskave mu gre za odnose. Bolj kot za maščevanje mu gre za nove priložnosti. Bolj kot za akcijo za vrtanje po razrednosti, človeškem značaju in nacionalnih predsodkih. Senzacionalno je zato kvečjemu, kako vsakdanji, prizemljen in pristen je. Kako namesto tipičnih silhuet naslika ljudi s problemi in hibami, ljudi iz mesa in kosti. Ameriški zvezdnik Matt Damon in francoska zvezdnica Camille Cottin pa igrata tako, da boste navijali za hepiend.
A prednosti filma filmu tudi škodijo; Stillwater namreč do zadnjega kadra obsedi na dveh stolih. Če je Bill razpet med dokazovanjem hčerine nedolžnosti in grajenjem ljubezenskega odnosa z domačinko, prav tako samohranilko, je film razpet med napeto detektivko in družinsko dramo. Oboje bi bil, a prepleta obojega nazadnje ne izpelje najbolj učinkovito. Stillwater zato ni vznemirljiv kot Ugrabljeni (Prisoners, 2013), res pa je, da nikakor ni dolgočasen kot Majhne stvari (The Little Things, 2021). Ga pa lahko popredalčkamo kot povsem gledljiv poskus, kako polnovredno dramo zapakirati v okvir trilerja.
