Mura je rojena za postavljanje zgodovinskih mejnikov in prehitevanje nogometnih zakonitosti razvoja. Klub je v treh letih od druge lige prišel do skupinskega dela evropskega tekmovanja. Ali bo to liga Evropa ali konferenčna liga, bo odvisno od dveh tekem s Sturmom iz Gradca (prva bo v četrtek ob 20. uri v Fazaneriji), ki bosta zaradi bližine in sosedskega rivalstva imeli še dodaten naboj. Dosežek Mure, ki je po Mariboru šele drugi slovenski klub v skupinskem delu, je dokaz, kako pomembno je biti državni prvak. Nov evropski sistem s kar tremi ligami omogoča popravne izpite. Za preboj v skupinski del sta lahko dovolj že zmagi v dveh izmed štirih kvalifikacijskih krogov.

Prekmurje najbolj nogometno okolje v Sloveniji

Predstava Mure v Vilni je bila kopija taktične kulture, s katero se je Maribor skozi nepozabne tekme uvrščal v skupinski del lige prvakov in lige Evropa. Ante Šimundža je najboljši učenec mariborske šole z obilo strokovnega znanja, vizije in tudi ukan, ki sta jo postavila Zlatko Zahović in Darko Milanič. Vsemu svetu sta pokazala, kako so lahko v evropski konkurenci uspešni majhni klubi z nizkimi proračuni, če imajo kontinuiteto dela na igrišču (Šimundža je trener Mure od junija leta 2017) in vizijo v pisarnah (predsednik Robert Kuzmič je okrog sebe zbral ambiciozno ekipo, ki je podprta tudi s kapitalom iz Rusije), predanost cilju, strast, ekipnega duha zasedbe brez zvezdnikov, potrpežljivost in podporo navijačev, saj je Prekmurje najbolj nogometno okolje v Sloveniji.

Hitro vodstvo Mure proti Žaligirisu je bilo kot naročeno za taktični načrt pragmatičnega vodje Anteja Šimundže. 49-letni Mariborčan se na tekmah, ko je temelj čvrsta in organizirana postavitev z veliko garanja celote ekipe, znajde kot riba v vodi. Neizmerno uživa, ko prepusti žogo tekmecu, ki se nato povsem nemočen zabija v trden obrambni zid njegove ekipe. »Zelo težka in garaška tekma proti zahtevnemu tekmecu na zahtevnem igrišču. Z malo sreče smo prišli do želenega, ne pa postavljenega cilja. Prvih 20 minut smo pričakovali visok pritisk Žalgirisa, vendar naša reakcija je bila fenomenalna. Tekmecu nismo dovolili nič, v prvem polčasu je bil zelo sterilen. Mi smo bili na želeni ravni in si ustvarjali situacije, iz katerih smo bili nevarni,« je povedal Ante Šimundža, prvi trener v Sloveniji, ki se je v skupinski del evropskih tekmovanj uvrstil z dvema različnima kluboma.

Milošević: Sloveniji in Srbiji manjka hitrosti

Prav kontinuiteta in potrpežljivost sta tisto, kar manjka Olimpiji, da bi v Evropi služila milijone, s katerimi bi polnila proračun. Krivec je predsednik Milan Mandarić, ki po osvojenih lovorikah menja uspešne trenerje in verjame prišepetovalcem, ki jih zanima le lastna korist. Igorja Bišćana je odstavil po sezoni, ko je osvojil dvojno krono in imel temelje za uspešno evropsko zgodbo. Pred dvema sezonama je v trenutkih, ko je bila Olimpija na pohodu k naslovu državnega prvaka, odstavil Safeta Hadžića, ker so mu Mladen Rudonja in druščina napolnili glavo, da priljubljeni Ljubljančan ni dovolj kakovosten trener za naskok na ligo prvakov. Z neizkušenim Dinom Skendrom je nato Olimpija zapravila sedem točk prednosti v boju za naslov državnega prvaka in povsem pogorela v Evropi. Čeprav je Goran Stanković v lanski sezoni osvojil slovenski pokal, potem ko je izgubil bitko za prvaka, to ni bilo dovolj za preživetje na klopi. Svetovalci so Mandarića naplahtali, da je skozi novoustanovljeno konferenčno ligo in ob takšnem nogometnem imenu, kot je trener Sava Milošević, odprta avtocesta do evropskih milijonov, a tekmi s Santa Claro sta razgalili vse limite igralske zasedbe.

»Ne glede na izid sem zadovoljen s prikazanim. Fantje so šli čez maksimum, ki so ga trenutno sposobni. Videli in občutili smo, kaj je pravi evropski nogomet in kaj nam manjka. Imamo mlade, ki lahko pridejo na evropsko raven, a moramo biti potrpežljivi,« je tekmo analiziral trener Olimpije Sava Milošević.

Špehar, Petrov, Gliha... sploh niso okrepitve, ampak za zdaj nakup mačkov v žaklju, saj težko pridejo celo na rezervno klop. Branilec Crnomarković bo morda postal koristen klubski igralec. Senegalec Lanmine Junior je talent, a je še preveč svojeglav. Nukić še ni takšna dodana vrednost, kot je bil v Bravu. V zvezni vrsti se Tomić trudi, Kapun ima težave z obvladovanjem žoge, Elšnik bi moral kot kapetan prevzeti več odgovornosti v igri. Aldair, eden najboljših igralcev slovenske lige, je lahko igral le v drugi portugalski ligi, Santa Clara iz srednjega razreda portugalska scene pa je razkrila, zakaj ne more v prvi.

Po Mariboru in Domžalah je še Olimpija dobila lekcijo, koliko slovenski nogomet zaostaja za srednjim evropskim kakovostnim razredom. »Premalo časa sem v Sloveniji, da bi dajal ocene. Splošni vtis je, da je podobno kot v Srbiji največji problem pomanjkanje hitrosti. Sodoben nogomet je izjemo hiter, pri tem ne gre le za hitrost teka, ampak tudi hitrost sprejemanja odločitev, hitrost, kako se znajdeš v prostoru, hitrost reakcij. Na tem območju je le Dinamo Zagreb dojel, kaj je moderen nogomet,« je ogledalo slovenskim klubom nastavil Milošević.