Katarina Bervar Sternad pravi, da ljudje PIC še zmeraj močno povezujejo z zagotavljanjem brezplačne pravne pomoči, ki so jo izvajali več let.

»Po tem smo bili zelo prepoznavni. Po spremembi zakona o brezplačni pravni pomoči leta 2008 to zaradi različnih birokratskih ovir ni več odprta možnost za vse, a ljudje vseeno še kar pridejo in vprašajo. Žal brezplačno ne moremo pomagati vsem: zmožnosti so odvisne od naših projektov in splošnih kapacitet v nekem trenutku. Zmeraj nudimo pomoč žrtvam nasilja v družini, kar financiramo iz donacij. Sodelujemo tudi z nekaterimi nevladnimi organizacijami, recimo z Zvezo delovnih invalidov Slovenije. Za člane teh organizacij lahko zmeraj nudimo brezplačno pravno pomoč,« pojasnjuje Katarina Bervar Sternad.

Za varstvo demokracije

Azil in migracije, varstvo ranljivih skupin in pravno varstvo okolja so tri osnovna področja delovanja PIC. »Nudimo pravno znanje s področja varstva človekovih pravic. Predvsem nas zanima, kako se neka pravica uresničuje, kako jo je možno zaščititi in kako lahko posameznik ali nevladna organizacija ukrepa proti državi ali neki instituciji,« pravi Katarina Bervar Sternad.

»Zadnje leto je precej spremenilo način našega dela, tudi fokus. Zaradi epidemije in zaradi menjave v vladi ter zakonodaje in ukrepov, ki so temu sledili. Veliko težav smo imeli z zagotavljanjem sredstev za izvajanje pomoči beguncem in prosilcem za mednarodno zaščito. To je vzelo veliko našega časa in energije, ampak ocenjujemo, da je kakovostna in dostopna pravna pomoč ljudem v azilnih postopkih eden od temeljev civilizacije.«

Ob tem se vse od začetka epidemije ogromno ukvarjajo z okoljskimi vprašanji, tudi s položajem nevladnih organizacij v okoljskih postopkih, glede česar so vložili tudi pobudo ocene ustavnosti zakonodaje.

»Proti koncu 2020 pa se je na nas začelo obračati vedno več ljudi v povezavi z vladnimi ukrepi za omejevanje epidemije. Vedno več je bilo vprašanj o njihovi dopustnosti, o ohranjanju ravnovesij moči - kako močno lahko vlada poseže v življenje posameznika. Zato smo skupaj s še tremi nevladnimi organizacijami, Danes je nov dan, Amnesty International in Zavodom Open, vzpostavili nov projekt Pravna mreža za varstvo demokracije. Prek te mreže naslavljamo vprašanja, povezana z epidemijo in ukrepi vlade, ki so pomembna za vsakega posameznika v državi.«

Katarina Bervar Sternad pravi, da je Pravna mreža gotovo eden večjih in pomembnejših projektov v njihovi zgodovini. »Delo v tej skupini je sicer zelo intenzivno, saj vsi vemo, koliko izzivov je še pred nami, po drugi strani pa bi si težko želela boljše ekipe, s katero to počnemo. Samo v prvih štirih mesecih delovanja Pravne mreže smo imeli 650 primerov, posameznikov, ki so se obrnili na nas. Do takrat smo že pripravili eno ustavno pobudo, kazensko ovadbo, več deset pozivov tožilstvom glede postopkov, ki bi morali biti po našem mnenju ustavljeni, pomagali smo dijakom iz Maribora … Neverjetna intenzivnost dela, a obenem zelo pozitivna izkušnja povezovanja nevladnih organizacij in moči aktivnega državljanstva.«

»Ostajamo tu«

Težki časi so prinesli težke, a izjemno pomembne procese. »Izpostavila bi referendum o vodah, kjer je bil PIC eden od organizatorjev kampanje. Seveda bi si želeli, da nam tega sploh ne bi bilo treba početi in da bi se zakonodaja sprejemala v bolj transparentnih, bolj vključujočih in strokovnih razpravah. A ko enkrat pride do referenduma, je pomemben rezultat, in ta je bil zelo dober. Pokazal je, da ima lahko civilno gibanje v Sloveniji res pomembno vlogo. Upam, da bomo to ohranjali še naprej, kajti gre za osnovo demokratične države. Da ljudje na tak ali drugačen način izrazijo svoja stališča.«

Pri tem Katarina Bervar Sternad izpostavi še pomemben korak pri spremembi kazenskega zakonika pri uzakonitvi modela »samo ja pomeni ja«. »To je bil rezultat več kot dveletnih prizadevanj nevladnih organizacij, ki delujemo na tem področju. Sam proces je bil zelo razgiban, a je prinesel ravno to, kar smo si najbolj želeli. Popolnoma usklajen standard definicije posilstva z Istanbulsko konvencijo. Tudi tega ne bi dosegli brez intenzivnega povezovanja znotraj nevladnega sektorja, brez vključujoče in odprte komunikacije.«

»V nevladnem sektorju in v svojem delu sem našla samo sebe. Toliko ljudi okoli mene deli vrednote, ki jih želim prenesti naprej. Na svoje otroke, na vse, ki prihajajo, tudi na vse mlade, ki prihajajo na PIC, se pri nas zaposlijo ali z nami sodelujejo. Močno verjamem, da je to edina pot: da ima država močno protiutež v nevladnem sektorji in glas za človeka, ki je strokoven, učinkovit in ki ostaja tu. Pogosto ko imamo na drugi strani pogajalske mize politike ali stranke, s katerimi se ne strinjamo, ki nas niti ne poslušajo, me tolaži misel. Jaz bom tukaj ostala. Oni pa se menjajo,« pravi Katarina Bervar Sternad.