Šele zadnji dan olimpijskih iger v Tokiu so se ZDA znašle na vrhu lestvice najuspešnejših držav po številu zlatih kolajn. Pred tem je bila večino časa na prvem mestu Kitajska, naposled pa so športnice in športniki iz ZDA osvojili 39 zlatih odličij, Kitajska pa eno manj. ZDA so bile tako najuspešnejša država udeleženka tretjič zapored in šestič na zadnjih sedmih poletnih olimpijskih igrah, vmes je njihovo prevlado na domačih igrah v Pekingu leta 2008 prekinila le Kitajska. Kar zadeva skupno število odličij, pa je prevlada ameriških športnic in športnikov še večja in daljša. S 113 kolajnami je razlika do druge Kitajske (88) kar 25 odličij, največ pa so jih osvojili sedmič zapored; nazadnje je bila uspešnejša Skupnost neodvisnih držav, ekipa, sestavljena iz športnic in športnikov držav nekdanje Sovjetske zveze, leta 1992 v Barceloni.
Najuspešnejši spet plavalec
Tehtnico so na stran Američanov naposled prevesili predvsem plavanje (11 zlatih in skupno 30 kolajn, Kitajska 3 in 6), atletika (7 zlatih in skupno 26 kolajn, Kitajska 2 in 5) in ekipni športi (dve zlati v košarki, po ena v vaterpolu in odbojki, Kitajska brez boja za kolajne), medtem ko so kitajske športnice in športniki blesteli predvsem v skokih v vodo (7 zlatih in skupno 12 kolajn, ZDA 0 in 3) dvigovanju uteži (7 zlatih in skupno 8 kolajn, ZDA 0 in 2), gimnastiki (4 zlate in skupno 11 kolajn, ZDA 2 in 6), namiznem tenisu (4 zlate in skupno 7 kolajn, ZDA 0) ter strelstvu (4 zlate in skupno 11 kolajn, ZDA 3 in 6). Pri drugih športih in drugih državah velja medtem izpostaviti prevlado Japonske v judu (9 zlatih kolajn od 15 možnih), rokoborbi (5 zlatih) in novi disciplini rolkanju (4 od 5 možnih zlatih kolajn), podobno je bila »nadmočna« Južna Koreja v lokostrelstvu (prav tako 4 zlate kolajne od 5 možnih), Velika Britanija je skupno 6 zlatih kolajn osvojila v kolesarstvu vseh vrst (cestno, gorsko, BMX, steza), drugod pa zares izstopajočih držav ni bilo. Si pa v okviru omenjenih športov posebno omembo vseeno zaslužita Italija v atletiki, ki je vse presenetila s kar petimi zlatimi kolajnami, in Francija v ekipnih športih: zlati so bili rokometašice in rokometaši ter odbojkarji, srebrni košarkarji in ženska ekipa v ragbiju sedmih, bronaste pa košarkarice.
Kar zadeva posamične dosežke, se je šestič zapored zgodilo, da je najuspešnejši športnik olimpijskih iger plavalec. Tokrat je bil to Američan Caeleb Dressel s petimi zlatimi kolajnami. Če gremo še ene igre dlje v zgodovino, je bila v Atlanti leta 1996 to ameriška plavalka Amy van Dyken (4 zlate), zadnji najuspešnejši športnik iger, ki ne nastopa v bazenu, pa je bil v Barceloni 1992 beloruski telovadec Vitalij Šerbo s šestimi zlatimi kolajnami. »Res je, osvojil sem pet zlatih kolajn, a med tremi posamičnimi finali kljub zmagam za moje pojme nisem odplaval popolnega nastopa. Seveda se nadejam, da bom nastopil tudi na naslednjih igrah v Parizu, a najprej se moram tja uvrstiti,« je ob prihodu v domovino povedal Dressel.
Rekorderka Allyson Felix
Dressel je sicer nasledil neponovljivega Michaela Phelpsa, ki je bil najboljši na zadnjih štirih igrah, je pa treba poudariti, da je še dve kolajni več od Dressla v Tokiu osvojila avstralska plavalka Emma McKeon, a eno najžlahtnejšega leska manj: zbrala je štiri zlate in tri bronaste ter s tem postala najuspešnejša avstralska športnica na enih samih igrah v zgodovini. »Na tovrstno statistiko se ne oziram, si pa ta dosežek zagotovo štejem v čast,« je povedala McKeonova.
Zgodovinski mejnik je na igrah v Tokiu presegla tudi ameriška atletinja Allyson Felix, ki je zbirko zlatih kolajn na svojih petih OI povečala na sedem, skupnih pa na 11. S tem je postala v vseh pogledih najuspešnejša atletinja v zgodovini iger: skupno ima zdaj dve kolajni več od Merlene Ottey (ki pa nima zlate) in največ zlatih, od katerih pa je le ena posamična in šest štafetnih. Kar zadeva evropske dosežke, je medtem treba izpostaviti zmago italijanskega sprinterja Marcella Jacobsa na 100 metrov, s čimer je po Britancu Linfordu Christieju leta 1992 v Barceloni postal prvi Evropejec s tem dosežkom, medtem ko je Danec Viktor Axelsen prvi neazijski prvak v badmintonu po letu 1996. Kar zadeva slovenske, pa… No, saj je bilo že vse zapisano. Tri zlate kolajne so največ na enih poletnih igrah v zgodovini države in nas po številu zlatih kolajn glede na število prebivalcev postavljajo na četrto mesto (za Bermudi, Bahami in Novo Zelandijo), s skupno petimi pa smo med dobitniki odličij glede na število prebivalcev na sedmem mestu – prvi je San Marino, ki je v Tokiu osvojil tri, prve tri v zgodovini.
