Delo od doma za številne Otočane ni nič novega. Posebno za samozaposlene, ki jih je bilo že pred petimi leti več kot štiri milijone. Od 32,6 milijona zaposlenih Otočanov, ki imajo delodajalca, jih je pred pandemijo od doma delalo samo 1,7 milijona. Okoli pet odstotkov. Občasno jih je od doma delalo okoli štiri milijone.
Covid oziroma protipandemijski ukrepi vlade so sprožili tako rekoč tektonske spremembe delovnih metod in navad, saj je med zadnjo karanteno od doma začelo delati okoli 20 milijonov Otočanov. Velika Britanija je pred pandemijo zaostajala za vrsto zahodnih držav, kjer je delo od doma že dolgo zelo razširjeno, posebno na Švedskem, Danskem in Nizozemskem. Na začetku pandemije, ko so zaposleni množično zapustili pisarne, so številni na Otoku opozarjali, da je Velika Britanija med najmanj pripravljenimi državami za tovrstne spremembe. Milijoni zaposlenih so morali seveda tudi med pandemijo prihajati na delo. Konservativna vlada premierja Borisa Johnsona je že v napovedi sprostitve vseh ukrepov (19. julija) priporočila postopno vračanje na delovna mesta v Angliji. Škotska vlada delo od doma, če je le mogoče, zahteva do devetega avgusta. Številna podjetja in industrije so se odločili za počasno in previdno vračanje zaposlenih na delovna mesta. Šestindvajset odstotkov Otočanov, ki so med karanteno začeli delati od doma, se jih ne želi vrniti na delovno mesto. Med drugim zato, ker so z delom od doma privarčevali v povprečju dobrih 50 evrov na teden (skupno 1,3 milijarde evrov). Poleg tega niso zapravili povprečno ene ure na dan za potovanje na delo in z dela.
Virtualno bi bil manj uspešen
Razpravo o vračanju na delovna mesta je dodatno pogrel finančni minister Rishi Sunak, ko je v pogovoru za Linkedin News dejal, da bo mladim Otočanom koristila vrnitev v pisarne. Ocenil je, da sam ne bi imel tako uspešne kariere, kot jo je imel, če bi delal »virtualno«.
Sunak je delal v finančnem sektorju, med drugim pri globalni investicijski banki Goldman Sachs. Postal je milijonar, še preden se je poročil s hčerko enega od najbogatejših indijskih milijarderjev. Minister pravi, da se še vedno srečuje s svojimi prvimi mentorji. »Dvomim, da bi razvil tako trdne odnose z njimi, če bi pripravništvo in začetek kariere opravil prek zooma in teamsa,« je ocenil Sunak in poudaril, da je posebno za mlade ljudi fizična prisotnost v pisarnah dragocena. S Sunakom se strinja še en nekdanji bankir banke Goldman Sachs, ki je vrsto let vodil londonsko borzo – Xavier Rolet.
Hibridno delo
Ta teden je odmevno spomnil nase, ker je mladi generaciji bankirjev rekel, naj »nehajo tarnati o tem, kako veliko ur delajo«. »Ne bomo več delali na povsem enak način, kot smo prej. Uporaba sodobne tehnologije je pomembna, vendar ima minister Sunak prav, osebni medčloveški stiki so prav tako pomembni. Vsekakor sem za vrnitev v pisarne, vendar ne podcenjujte moči tehnologije. Mislim, da se obeta mešan pristop,« pravi Rolet. Nekateri temu rečejo hibridni način dela oziroma kombinacija prihajanja na delo in dela od doma, ki ga od 19. julija uvajajo mnogi delodajalci s tremi dnevi dela od doma in dvema v pisarnah. Otočani lahko prosijo za stalno delo od doma, vendar to ne pomeni, da mora delodajalec v to privoliti. Zanimivo je, da dve tretjini delodajalcev ocenjuje, da so zaposleni, ki delajo od doma, produktivnejši. Raziskave kažejo, da od doma delajo v povprečju eno uro več, kot bi na delovnem mestu, ker si vzamejo manj časa za premore in kosilo. Številne Otočane pri vračanju na delovna mesta najbolj moti potovanje na delo in z dela, ki so se ga odvadili in ga sovražijo. Kar petina Otočanov, ki so delali ali še delajo od doma, pa se pritožuje zaradi osamljenosti. Nemalo si jih tudi želi vrnitev v pisarne, ker doma nimajo primernega prostora za delo ali dovolj dobre tehnologije. Mnogi pravijo, da se na koncu dneva ne morejo »odklopiti«, kot bi se, če bi šli s kolegi po službi v pub na kozarec piva.
