Prebivalci Paga so zadnje dni z nejevero in začudenjem spremljali dogajanje v morju blizu obale. Neznanci so s čolni lovili morske ježke, jih nalagali v hladilne tovornjake s koprskimi registrskimi tablicami in odvažali neznano kam. Ni povsem jasno, za kolikšno količino živalic gre, naj bi jih bilo pa ogromno, hrvaški mediji poročajo o stotinah zabojev, v katere so jih pospravili. »Ježke so lovili s tremi ladjami in jih pripeljali na kopno. Pojma nimam, kaj počnejo z njimi, najverjetneje pa jih nekomu prodajajo. Kakšnim restavracijam. Želim, da policija zadevo preišče, saj menim, da njihovo početje ni zakonito,« je za portal Kalelarga povedal Šime Prtorić iz kraja Šimuni.
Prav on je posnel dva videa, ki ju je s pomočjo medijev spravil v javnost in opozoril na neobičajno početje. »Dragi moji Hrvati, vaša država dovoljuje, da se v Jadranskem morju ulovi na stotine kilogramov ježkov, za kar ni nikomur mar. Kdo bo za to odgovarjal? Nihče. Kriva je država!« se Prtorić huduje na enem od posnetkov. Kmalu se je pod drobnogledom policije znašel sam. Prijavili so ga lovci na ježke. »Ko so policisti navezali stik z menoj, sem jim pojasnil, kako že dneve opazujem neznance, ki iz morja odnašajo velike količine ježkov. To ne more biti zakonito. Nalovili so jih za stotine zabojev. Odvzem take količine za seboj zagotovo pusti negativne posledice. To je pravo opustošenje!« je zgrožen Prtorić. Možje v modrem so mu obljubili, da bodo o dogajanju obvestili ribiškega inšpektorja, a ne ve, ali so to res storili.
Gastronomski biseri z zdravilnim učinkom
V Jadranskem morju morskih ježkov kar mrgoli, zato bližnje srečanje z njimi ni nič nenavadnega. Po svetu jih je več kot tisoč različnih vrst, v naši ožji okolici enajst, največ težav pa kopalcem predstavljata črni in vijoličasti oziroma navadni ježek. Krhke bodice, ki niso strupene, se ob vbodu, ko nekdo stopi nanje, zlomijo in zarijejo v kožo. Poleg bolečine pa ježki ljudem prinašajo tudi velik užitek, saj veljajo za specialiteto, predvsem kot sestavina japonskih jedi. Ravno zaradi tega je prebivalec Paga predvideval, da bodo pristali na krožnikih petičnih restavracij sosednjih držav. V hrvaških restavracijah jih zaradi pravilnika o odlovu ne upajo streči, po pisanju hrvaških medijev pa jih odkupujejo v slovenskih in italijanskih. Stanejo od pet do deset kun, torej nekje do 1,3 evra za kos.
Najbolj poznan je kaviar morskega ježka, za katerega so Japonci prepričani, da je zdravilen in jim podaljšuje življenje. V starih časih je uni, kakor mu pravijo, veljal za afrodiziak, nekateri so prepričani, da pomaga pri razmnoževanju in da je dobro orožje pri rakavih obolenjih. V deželi vzhajajočega sonca iz ježkovih iker izdelujejo različne reči, denimo tablete za izboljšanje delovanja možganov in prah, ki pomaga pri prehladu. Jajčeca uporabljajo tudi v kozmetiki, različnih kremah, ki naj bi zgladile kožo, pa tudi pastah za zobe. Ikre se lahko jedo kar surove in sveže, na Japonskem jih dajejo tudi v suši in sašimi ter k prelivom za testenine, v rižote… V številnih državah po svetu so morski ježki zaradi upada števila osebkov zaščitena vrsta, tako je tudi pri nas z navadnim morskim ježkom.
Priljubljeni tudi prepovedani morski datlji
Ni pa samo morski ježek tisti, ki ga sladokusci radi vidijo na krožniku. Morski datlji, na Hrvaškem, v BiH in Črni gori znani tudi kot prstaci, veljajo za izjemno specialiteto, pa četudi jih je pri nas že dolgo prepovedano nabirati in prodajati. A se zaradi pomanjkanja nadzora, premilih kazni, povpraševanja gostov in želje gostilničarjev po zaslužku te školjke še vedno znajdejo na seznamu ponudbe. Pa čeprav na črno, pod mizo. Pri nas so jih z uredbo o prostoživečih živalskih vrstah zavarovali že leta 1993, a se jih je še pred desetimi leti brez večjih težav dobilo bolj ali manj po vsej državi. Šele pred kakimi petimi leti se je bilo treba zanje malo bolj potruditi, poznati pa tudi šifre zanje – morski čevapčiči, morski krompir ali morski njoki. Nabiranje te ogrožene in zavarovane živalske vrste je povzročalo ogromno škodo, saj so v želji po školjkah potapljači skale, v katerih živijo, razbijali s kladivom in celo razstreljevali z dinamitom. Školjke so lahko zaradi morebitnih strupov in bakterij tudi nevarne za zdravje tistih, ki jih zaužijejo. Leta 2010 sta hrvaška in slovenska policija ujeli sedemnajst tihotapcev, ki so s Hrvaškega k nam skupno pretihotapili skoraj dve toni zaščitenih školjk, od tega nekaj več kot 600 kilogramov morskih datljev. Šlo je za rekorden zaseg.
