Jules Maxwell, gledališki skladatelj in član skupine Dead Can Dance: Vedno me zanima le, kaj glasba v človeku prebudi

Do pred kratkim je bil Jules Maxwell bolj ko ne glasbenik iz ozadja. Na njegovo ime je bilo sicer pogosto mogoče naleteti v najavnih in odjavnih špicah Britanskega nacionalnega gledališča in prestižnega gledališča Shakespeare's Globe v Londonu, vendar je širšo prepoznavnost doživel šele, ko se je kot klaviaturist pridružil legendarni avstralski skupini Dead Can Dance. Z njo je v zadnjem desetletju obredel svet po dolgem in počez, hkrati pa sklenil umetniško zavezništvo z obema članoma skupine skupaj in z vsakim posebej. Maxwell namreč redno sodeluje z Brendanom Perryjem pri njegovem solističnem delu, pred kratkim pa je sad nekajletnega sodelovanja z Liso Gerrard opredmetil na albumu Burn. Karakterno umirjena oseba je umetniško še kako radoživa in neopredeljiva. S triom Peacefrog je kot predvozač v preteklosti celo ogreval občinstvo pred koncerti Davida Bowieja, Vana Morrisona, Elvisa Costella in skupine INXS. Jules Maxwell namreč ne goji nobenih predsodkov do glasbe, ne glede na zvrst je zanjo vedno odprt. Njegovo pesem v duetu z Foyem Vanceom Christmas Had Done Nothing Wrong je časnik Observer celo izglasoval za eno najboljših antibožičnih pesmi vseh časov. Pred kratkim se je oglasil s prvim delom zasanjane minimalistične kulise z naslovom Nocturnes, ki jo sestavlja izbor skladb za plesne predstave Vincent Dance Teatra.