Obrambni ministrstvi Armenije in Azerbajdžana sta potrdili današnje spopade in hkrati drugi strani pripisali krivdo za začetek spopadov. Razmere na meji med obema država so napete že več tednov, ko so večkrat poročali o medsebojnem obstreljevanju.
Lanskoletna vojna za Gorski Karabah, ki je trajala šest tednov, je zahtevala približno 6500 smrtnih žrtev in se končala s prekinitvijo spopadov ob posredovanju Rusije. Armenija je pristala na predajo ozemlja, ki je bilo pod njenim nadzorom več desetletij. Armenija je azerbajdžanske sile po koncu vojne obtožila številnih čezmejnih vdorov in zasedbe delov ozemlja, tudi ob jezeru, ki si ga državi delita.
Oboji valijo odgovornost na drugo stran
Armensko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da je pri vasici Sotk blizu meje z azerbajdžansko regijo Kelbadžar, ki je po lanskoletni vojni pripadla Azerbajdžanu, prišlo do silovitega streljanja. Dodali so, da so bili v dopoldanskih urah ubiti trije armenski vojaki, dva sta bila ranjena. Armensko zunanje ministrstvo je navedlo, da azerbajdžanska stran namerno stopnjuje napetost, saj njene sile nezakonito ostajajo na suverenem ozemlju Armenije.
Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je na drugi strani sporočilo, da so armenske sile danes s topniškim orožjem obstreljevale azerbajdžanske položaje v Kelbadžarju in da sta bila bila pri tem ranjena dva azerbajdžanska vojaka. Dodali so, da je Armenija v celoti odgovorna za zadnjo eskalacijo napetosti.
Baku prevzel nadzor nad deli Gorskega Karabaha
Po koncu lanskoletnih spopadov je Baku prevzel nadzor nad deli Gorskega Karabaha in okoliških okrožij, ki so bili pod nadzorom Erevana vse od od leta 1994. Moskva je na to območje za nadzor prekinitve spopadov napotila približno 2000 pripadnikov mirovnih enot. Prav tako je ponudila pomoč pri reševanju obmejnega spora in jasni določitvi meje.
Armenski premier Nikol Pašinjan je poleg tega ruskega predsednika Vladimirja Putina zaprosil za vojaško posredovanje, ker naj bi na armenskem ozemlju po njegovih navedbah ostajalo do 600 azerbajdžanskih vojakov, kar Baku sicer zanika. ZDA in Francija pa sta Azerbajdžan pozvale, naj umakne svoje sile. Spor glede Gorskega Karabaha sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Gre za območje, na katerem živijo predvsem armenski kristjani, a leži globoko na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko.
