Dodik je na novinarski konferenci v Banjaluki, ki jo je sklical nemudoma po Inzkovi odločitvi, dejal, da v Republiki srbski odločitve visokega predstavnika v BiH ne bodo spoštovali in zakona tudi ne bodo izvajali ter da bo parlamentu Republike srbske predlagal, da sprejme odločitev o prepovedi delovanja sodišča in tožilstva BiH na ozemlju Republike srbske.
Ponovno je tudi zagrozil z odcepitvijo Republike srbske in v zvezi s tem dejal, da je napočil čas, da bosanski Srbi »naredijo svojo državo«. Ob tem je Inzka in celotno mednarodno skupnost označil za »kretene«.
Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je Dodik tudi ocenil, da Varnostni svet Združenih narodov na četrtkovem zasedanju ni imenoval novega visokega predstavnika BiH, zato je po njegovem mnenju ta položaj prenehal obstajati. VS ZN je sicer v četrtek zavrnil predlog rusko-kitajske resolucije za ukinitev položaja visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH.
Odziv Evropske unije
Na Dodikove besede se je danes odzvala Evropska unija in voditelje bosanskih Srbov posvarila pred zanikanjem, da se je v Srebrenici leta 1995 zgodil genocid.
»Revizionizem in zanikanje genocida sta v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami. EU poziva vse politične voditelje, naj se vzdržijo tako retorike, ki buri duhove in ločuje, kot dejanj, ki bi lahko spodkopala evropsko perspektivo države,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala Nabila Massrali, tiskovna predstavnica visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella.
Inzko je sicer danes pojasnil, da mu je vest narekovala, da sprejme odločitev o kaznovanju zanikanja genocida in poveličevanja vojnih zločincev. Vest mu po njegovih besedah ni dovoljevala, da bi svoj mandat končal brez te odločitve. Dodal je, da so državljani BiH dolgo čakali, da bi njihovi izvoljeni predstavniki sami zakonsko uredili ta zelo resna vprašanja.
Predsedujoči predsedstvu BiH, hrvaški član predsedstva Željko Komšić je v odzivu na Inzkovo odločitev po navedbah Hine dejal, da gre za civilizirano dejanje in najmanj, kar si družine žrtev genocida zaslužijo. Predsednik občinske skupščine Srebrenice Ćamil Duraković je v odzivu dejal, da je srečen, ker je Inzko, čeprav le nekaj dni pred odhodom iz BiH, izpolnil obljube, ki jih je že zdavnaj dal družinskim članom tistih, ki so umrli v genocidu leta 1995.
Konaković: »Inzkova odločitev velika ne samo za BiH, pač pa za celo Evropo in ves civilizirani svet«
Predsednik stranke Narod in pravica (NiP) Elmedin Konaković, čigar stranka si prizadeva, da bi prihodnje leto prevzela oblast po celotni BiH, je menil, da je Inzkova odločitev velika ne samo za BiH, pač pa za celo Evropo in ves civilizirani svet ter močno sporočilo vsem, ki zanikajo resnico o vojni v BiH.
Inzkovo odločitev je podprlo tudi veleposlaništvo ZDA v BiH. V sporočilu za javnost so poudarili, da je zanikanje genocida in poveličevanje vojnih zločincev nesprejemljivo.
Tožilstvo BiH je napovedalo, da bo nemudoma začelo delovati v skladu s spremembami kazenskega zakonika.
Zakon o spremembah kazenskega zakonika BiH bo, kot na spletni stani poroča Al Jazeera Balkans, začel veljati osmi dan po objavi na uradni strani urada visokega predstavnika v BiH ali dan po objavi v uradnem listu BiH. Zaporna kazen bo poslej grozila vsem, ki bodo zanikali vojne zločine v BiH, vključno z genocidom v Srebrenici, ne bodo spoštovali tozadevnih razsodb sodišča ter bodo poveličevali ali nagrajevali storilce teh kaznivih dejanj.
V skladu z daytonskim mirovnim sporazumom iz leta 1995 ima visoki predstavnik BiH pravico do sprejemanja zakonov. Inzka bo na položaju visokega predstavnika BiH 1. avgusta nasledil nekdanji nemški minister za kmetijstvo Cristian Schmidt.
