»Do tistega petka še nikoli nisem slišal za nevladni sektor,« priznava Žiga Ozvaldič. »Po dveh mesecih delovne prakse pri Mariborski kolesarski mreži sem razumel, da to ni le služba, ampak stil življenja, s katerim lahko izboljšam vsakodnevno bivanje v svojem mestu ter z majhnimi koraki prispevam k pomembnim spremembam. Po obvezni praksi sem v društvu nadaljeval kot prostovoljec, nato pa še z delom prek študentskega servisa. Po koncu študija sem se pri Mariborski kolesarski mreži zaposlil ter bil po dveh letih zaposlitve izvoljen za predsednika društva.«
»V kolesarjenju sem zmeraj videl velik potencial, še posebej v Mariboru, kjer ljudje glede na majhnost mesta res preveč uporabljajo avtomobile. Verjamem, da lahko s svojimi dejavnostmi Maribor obogatimo, spremenimo navade občanov in tukaj ustvarimo boljše, lepše in bolj zdravo življenjsko okolje,« pravi Žiga Ozvaldič.
Maribor, kolesarsko mesto
Mariborska kolesarska mreža se razširjeno imenuje Društvo za spodbujanje kolesarjenja in trajnostnega prometa. »Kolesarjenje spodbujamo na vse možne načine. S kolesarskimi zajtrki za jutranje kolesarje, z nagradnimi igrami, organiziramo izzive na kolesarskem socialnem omrežju Strava in v mestu prirejamo kolesarski lov na zaklad. Meščani se s kolesom vozijo od točke do točke, rešujejo uganke, spoznavajo mesto, predvsem pa vidijo, da je Maribor možno prekolesariti na zanimiv način, hitro in priročno.«
Ne le biciklirajo, ogromno tudi reciklirajo. »V življenje vračamo stara, pozabljena kolesa po mestnih kleteh in dvoriščih. Včasih ko ljudem povemo, kaj vse je treba na njihovem kolesu popraviti, je njihov odziv: 'Eh, potem ga pa rajši vržem v Dravo!' A mi se ne vdamo. Kolesa popravimo in jih prodamo za minimalno ceno: res zaračunamo zgolj stroške, ki smo jih imeli s popravilom. Ali pa jih podarimo. Sodelujemo s Slovensko filantropijo - njihovi uporabniki pogosto živijo na obrobju mesta in naše podarjeno kolo jim pride zelo prav.«
Društvo koordinira tudi Center mobilnosti Maribor, kjer poteka program, ki je Žigu Ozvaldiču še posebej ljub. »Bajk kuhna. To je prostor, atmosfera in odprta družba, ki jo izvajamo vsak petek od štirih do osmih popoldne in kjer si lahko čisto vsak brezplačno popravi svoje kolo. Z znanjem naših prostovoljcev, v naših prostorih in z našim orodjem.«
Bajk kuhna ne pomeni, da pripelješ kolo in rečeš, to in to mi popravite, opozarja Žiga Ozvaldič. »Kolo si popraviš sam in pridobiš praktično znanje, se družiš z našimi prostovoljci ter izmenjaš mnenja in poglede: nikakor zgolj o kolesarjenju! V petek popoldne je pri nas vedno polno in vedno se imamo fajn. Ponosen sem, da povezujemo ljudi. Mreža v našem imenu ni naključna beseda. Mreža pomeni povezanost. Pomeni skupnost.«
Kolo, ne avto!
Društvo se loteva tudi večjih logističnih izzivov po mestu. »Pravkar smo uspešno zaključili velik dvoletni projekt Kolesarsko mesto, ki sta ga financirala Ekosklad in Ministrstvo za okolje in prostor s Skladom za podnebne spremembe. V projektu smo razvili kolesarsko omrežje z enajstimi kolesarskimi koridorji čez Maribor, kjer želimo trajno zagotoviti atraktivno, varno in udobno kolesarjenje. Povezali smo vse predele Maribora, tudi zunanje kraje, postavili 160 označevalnih tabel in prvi kolesarski števec v mestu, ki je postal prava atrakcija. Skoraj vsak dan slišimo koga, ki razlaga, kako fino se je zapeljati mimo števca in si reči, ja, danes sem pa 250. kolesar, ki se je peljal tukaj mimo!« razlaga Žiga Ozvaldič.
A najbolj je ponosen, da so s projektom Kolesarsko mesto povezali ljudi, ki se prej niso poznali, prek sodelovanja pa so postali prijatelji, ki zdaj skupaj krojijo prihodnost Maribora. »Razvila se je celo lokalna ekipa kolesarskega pola – pola, ki se namesto na konjih igra na kolesih. Vsako sredo se srečujejo v naši velikanski kleti, kjer imamo manjši kolesarski poligon, in pravo veselje jih je gledati!«
Žiga Ozvaldič poudarja, da jih v društvu čaka še precej dela s prometno kulturo v Mariboru. »Ljudje na kolesarje še zmeraj gledajo zviška, češ, to so tisti, ki si ne morejo privoščiti avtomobila. Obenem se kolesarji na kolesih še zmeraj ne počutijo dovolj varne, bodisi zaradi arogance voznikov avtomobilov, bodisi zaradi slabe infrastrukture. A situacija se izboljšuje. Poleg tega, da pri načrtovanju bolj trajnostne mestne mobilnosti sodelujemo z lokalno skupnostjo, ogromno časa posvetimo izobraževanju otrok in mladostnikov. Želimo si, da čez deset let v mestu ne bo več meščana, ki se bo v trgovino, ki je oddaljena manj kot 500 metrov, odpeljal z avtomobilom. Stare navade težko spremenimo, zato pa moramo krojiti nove, boljše!« v delo z mladimi verjame Žiga Ozvaldič.
