Tony Mlakar je okoljski pravnik, ki je z Alpe Adria Green začel sodelovati kot prostovoljec. »Diplomiral sem iz davčnega prava in ko sem zaključeval študij, sem se spraševal, kako nadaljevati. Čeprav v okoljskem pravu ni velikih denarjev, je zame pomembnejše, da mi po opravljenem delu ostane tisti dobri občutek, ki naredi, da človek zvečer lažje zaspi.«
Alpe Adria Green je mednarodno društvo, sestavljeno iz fizičnih in pravnih oseb iz šestih držav, poleg Slovenije še iz Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Italije. »Naša zgodba se je začela leta 2000, ko je bilo aktualno vprašanje namestitve plinskih terminalov v Tržaški zaliv. Takrat smo se mednarodno povezala društva, aktivna na tem področju, in se poenotila v prizadevanjih proti predvideni investiciji. Štejemo si za velikanski uspeh, da smo prek inštitucij Evropske unije, pa tudi Slovenije in Italije dosegli, da se je investitor umaknil in da je ta zgodba zdaj zaključena. Preprečili smo ekološko in socialno katastrofo, obenem pa vzpostavili pomembno mednarodno okoljevarstveno mrežo, ki sedaj že dvajset let uspešno deluje in sodeluje,« pravi Tony Mlakar.
Odzovite se takoj!
Alpe Adria Green se kot društvo v javnem interesu na področju varstva okolja in na področju ohranjanja narave lahko vključi v pravne postopke v imenu posameznikov, ki sicer ne morejo izkazati pravnega interesa. »Velikokrat se ljudje obrnejo na nas, ko je že zelo pozno. Okoljska vprašanja so zahtevna že s strokovnega vidika, potem pa trčiš še na pravna vprašanja in na milijon predpisov. Ko ljudem začne zmanjkovati znanja, pokličejo nas. Takrat pa so postopki v določeni meri že v teku, poleg okoljske škode, ki je že nastala in ki se pogosto nemoteno povzroča naprej, so zame kot pravnika problematični predvsem roki v upravnem postopku. Pomembno je, da se ljudje na nas obrnejo pravočasno in dovolj zgodaj, da še lahko ukrepamo,« poudarja Tony Mlakar.
Za večjo podporo civilnemu angažmaju na področju preprečevanja okoljske škode pri Alpe Adria Green pravkar pripravljajo novo spletno stran društva. »Projekt je podprl evropski parlament. Spletna stran bo okoljsko-pravna platforma za stik ljudi z možnostmi, ki jih ponujata Evropski parlament in Evropska unija za doseganje skupnih okoljskih ciljev. Gre predvsem za prijave okoljske škode in možnosti pritožb, vse, kar EU prek svojih direktiv in zakonov nudi posamezniku, da lahko ukrepa glede okoljske problematike. Ogromno orodij je, ki jih lahko posameznik uporabi za zaščito svojih pravic in pravic okolja,« pravi Tony Mlakar.
Kamnolom na dvorišču
Problematika, ki redno zaposluje Okoljski center Alpe Adria Green, so kamnolomi. »Konec letošnjega leta se izteče 180 koncesij za izkoriščanje kamnolomov od nekaj več kot 200 kamnolomov, ki jih imamo pri nas. Koncesija je operativni dokument, ki nekomu dovoljuje pridobivanje kamna ali peska. 180 koncesionarjev bo letos zaprosilo za podaljšanje koncesij. In kako se bomo s tem soočili? Ogromno teh kamnolomov je prostorsko neprimerno umeščenih, so preblizu prebivališč, recimo kamnolom Hrastnik, ki stoji skoraj v mestu. Težko je verjeti, da je leta 2021 to sploh možno. Predstavljajte si, kaj pomeni, če vam dobesedno na dvorišču vsakodnevno minirajo: prah, hrup, tresljaji, tovornjaki, ki vozijo pod oknom. Seveda, kamnolom je bil postavljen leta 1960, ko so bili okoljski standardi nižji. Zdaj pa je nastopila težava, ker se ljudje vedno bolj zavedajo svojih okoljskih pravic in zahtevajo, da je njihovo okolje prijaznejše za življenje,« pripoveduje Tony Mlakar.
Pravkar pri Alpe Adria Green izvajajo pomemben monitoring kamnoloma Griža na Primorskem. »Kamnolom Griža je trenutno v mirovanju, a novi lastnik, ki je kamnolom odkupil lansko leto, se je odločil, da bo v kamnolomu nadaljeval z dejavnostjo, pa tudi z novimi dejavnostmi skladiščenja gradbenih odpadkov in podobnega. Okoliški prebivalci, ki so 40 let trpeli zaradi tega kamnoloma, so se povezali v civilno iniciativo in se obrnili na nas. Šli smo pogledat in ugotovili, da je velika verjetnost, da je v kamnolomu locirana kraška jama. S podporo sredstev Norveškega sklada smo uspeli izvesti laboratorijsko analizo zemljin in vode, našli smo kraško jamo, jo locirali in popisali vhod, registrirali, izrisali in jo uvrstili v register jam. Našli smo tudi vodne vire, za katere je zelo pomembno, da se jih ohrani, in zdaj prek pristojnih inštitucij skušamo to okolje obvarovati nadaljnjih posegov,« pravi Tony Mlakar.
»Osrednji problem je prostorsko načrtovanje. Seveda nihče ni proti temu, da bi izkoriščali kamen. A ni vprašanje le kaj, ampak tudi kje in kako. Marsikdo okoljska vprašanja vidi kot neko kaprico nevladnikov ali posameznika. Če pa je s tem soočen pred svojim pragom, pa gleda drugače.«
