70 let Dnevnika: Ljubljanski, vedno na drugem bregu
V četrtem nadstropju Ravnikarjeve rumene stavbe na Kopitarjevi ulici, le lučaj od ljubljanske tržnice, je nekaj vrat brez napisanih imen, ki sicer v tej hiši povedo, v kateri pisarni dela kdo od zaposlenih. Za vrati je na papirju, skrbno zloženem na do stropa segajočih policah, zapisano življenje nekega časopisa. Od tiste prve izdaje v vezanem letniku iz leta 1951 pa vse do danes je med pretežno zelenimi platnicami zabeleženo domala vse, kar se je dogajalo zadnjih 70 let.
Jože Pogačnik je med kolegi veljal za športni leksikon na dveh nogah. Če nisi vedel, kako se je končala nogometna tekma izpred nekaj let, si vprašal Jojota, ki je poznal natančen rezultat. (Foto: Bojan Velikonja/dokumentacija Dnevnika)
V sosednji sobi prevladujejo beli fascikli, na katerih so z debelim črnim flomastrom napisana imena novinarjev: Ranka Ivelja, Meta Roglič, Jože Poglajen, Tatjana ...
Ko so se s koncem prve svetovne vojne in razpadom Avstro-Ogrske južnoslovanski narodi povezali v skupno državo, jih v njej ni čakala pogrnjena miza....