Ob pomolu nekdanjega skladišča soli, danes prenovljenega muzeja Monfort v Portorožu v oči pade mogočna, 37 metrov dolga ladja Laho. Zgrajena je bila leta 1903 na Nizozemskem in je kar osem let starejša od Titanika, ki je leta 1912 na krstni vožnji potonil v globinah Atlantskega oceana. Kot tovorna ladja je najprej plul med Evropo in Kanado, šele veliko pozneje so ga preuredili v potniško.
Po vojni Laho služil ribičiji
Laho je zagotovo največja potniška ladja v Sloveniji, ki se ob tem še ponaša z letnikom izdelave 1903. Pod nemško zastavo, takrat še kot parnik, je služil v prvi in kasneje v drugi svetovni vojni. »Nemška vojska ga je med vojnama uporabljala kot kamuflirano ladjo. Še danes se spredaj, na špici, vidi odprtina za polaganje min, imel je tudi eno oziroma dva torpedi. Ko smo ladjo kupili, smo torpedo odstopili piranskemu pomorskemu muzeju,« je povedal njen lastnik Vinko Kveder. Kot smo pozneje izvedeli v piranskem muzeju, torpedo, morda prav zaradi velikosti, trenutno ni razstavljen, ga pa zato hranijo v muzejskem depoju.
Po vojni je ladjo kupil bogat nemški podjetnik in jo predelal v večjo ribiško ladjo. Z njo je goste, kakopak moško zaključeno družbo, vozil na dnevni ribolov po Severnem morju. »Leta 1992 smo ladjo odkupili in jo pripeljali v Piranski zaliv. Pluli smo 28 dni in dejansko imeli veliko srečo z vremenom, tudi s precej mirnim morjem. Ker nismo hoteli tvegati neurij, ki so značilna za Biskajski zaliv, smo se zalivu izognili in plovbo raje podaljšali za en dan,« je povedal sogovornik in dodal, da je bila ladja ves čas odlično vzdrževana, tako da so jo že leta 1993 začeli uporabljati v komercialne namene.
Ogled delfinov in praznovanja obletnic
Laho je danes največja potniška ladja, registrirana v Sloveniji, in edino plovilo v floti podjetja Adriatic Safari. »Vzdrževanje plovila znaša od 20.000 do 25.000 evrov na leto. Celoten servis opravimo na Hrvaškem, v ladjedelnici na Krku,« je povedal sogovornik in s kančkom cinizma, nenazadnje se servis opravlja novembra, ko vreme morjeplovcem ni ravno naklonjeno, dodal, »vsa posadka si takrat vzame čas za nekajdnevni izlet mimo Pulja v Kvarner.«
Ladja ima več kot odličnega kapitana, saj v vseh teh letih nikoli ni nasedla, prav tako je nikoli ni z bokom malomarno naslonil na pomol. Kveder potrdi, da je ladja še vedno zelo atraktivna in da se ljudje med sprehodom radi ustavijo in si jo ogledujejo. Lani, zaradi covida, niso veliko pluli po zalivu, so pa zgolj za preživetje odprli bar na ladji. »Lani smo se povezali z društvom Morigenos, ki ozavešča o delfinih v našem morju. Skupaj s člani društva se organizirano odpravimo v zaliv, in moram povedati, da smo imeli lani dvakrat srečo, da smo ujeli jato delfinov med igro,« je povedal Kveder in dodal, da gre za lep izlet, ki ga bodo letos zagotovo ponovili.
Sicer pa Laho še naprej ostaja potniška ladja, ki gostom – predvsem zaključenim skupinam – zagotavlja udobje in nepozabno doživetje. »Z lastnim kuharjem in ekipo natakarjev lahko poskrbimo za praznovanja obletnic, rojstnih dni, tudi poroke smo že gostili,« je povedal sogovornik in zagotovil, da tudi ljudje, ki sicer trpijo za morsko boleznijo, po nekaj minutah premagajo strah. »Seveda se na morju vedno lahko zgodijo nepričakovani vremenski preobrati. In lagal bi, če ne bi priznal, da smo že imeli skupino zaposlenih v enem od večjih slovenskih podjetij, ki so barko, potem ko nas je neurje spremljalo do pristana, zapustili v rekordnem času,« je v smehu povedal sogovornik, ki ima kakšno pikantno zgodbo zagotovo še na zalogo.
