Virtualne valute so se ponovno izkazale kot visokovolatilne naložbe. Samo za primerjavo, pri fiat valutah se je ameriški dolar v zadnjem tednu, po objavi Feda, da bo že leta 2023 (in ne šele leta 2024) dvakrat dvignil ključno obrestno mero za četrt odstotka, okrepil za dva odstotka. Da se je dolar v enem tednu podražil za več kot dva odstotka, se je v zadnjih petih letih zgodilo samo še dvakrat, prvič v tednu po izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika leta 2016 in drugič marca lani, ob začetku pandemije covida-19.
Bitcoinov tečaj se je letos razpolovil
Bitcoin je v ponedeljek doživel občuten padec. Zdaj je že za več kot polovico nižje od najvišje letošnje vrednosti 64.869 dolarjev. S prejšnjih treh vrhov je v letu 2011 zgrmel za 93 odstotkov, v letu 2014 za 86 odstotkov in leta 2018 za 83 odstotkov. Če špekuliramo, bo ta teden testiral podporo pri 30.000 dolarjih, četrtič v zadnjih dveh mesecih. Razlog za padec lahko pripišemo Kitajski, ki zahteva, da plačilna platforma Alipay in domače banke ne ponujajo več podpore trgovanju z virtualnimi valutami. Centralna banka je kitajskim finančnim institucijam odredila, da kriptoborzam zaprejo plačilne linije. Očitno so se Kitajci odločili ne le, da odklopijo elektriko rudnikom virtualnih valut, ampak da tudi onemogočijo infrastrukturo virtualnim borzam.
