M, ki smo leto, dve svojih življenj prestali v Jugoslovanski ljudski armadi, se spomnimo dveh nenavadnih fetišev jugoslovanskih oficirjev, obeh v dramatičnem nesporazumu s strogim in resnim življenjem v garnizonu. En tak fetiš je bilo cvetje: iz nekega razloga so oficirji sivino vojašnice izjemno radi okraševali z gredicami pisanega cvetja. Ni bilo kasarne brez nasada vrtnic in cvetličnega vrta, ki so ga urejali, pleli in zalivali rekruti iz vse Jugoslavije, prestrašeni, da jim kakšna pelargonija ne bi slučajno ovenela. Menda so na primer polovico svojega vojaškega roka v vojašnici v Ohridu v osemdesetih letih vojaki negovali razkošen in nagrajevan garnizonski botanični vrt, pod strogim očesom poveljnika garnizona, velikega ljubitelja cvetja, polkovnika Ratka Mladića.
Drugi tak oficirski fetiš pa so bili – pavi.
Vrag vedi, zakaj – raziskoval sem zadevo in o tem spraševal ljudi, a nisem našel prepričljive razlage – vsek...
