Tudi ameriški dolar je podvržen inflaciji. To je razvidno iz gibanja cen zlata. Cena zlata je bila v začetku predsedovanja predsednika Roosevelta z ameriškim zakonom določena na 35 dolarjev za unčo, letos sredi pomladi pa je bila 1785 dolarjev za unčo.
V Sloveniji smo oktobra 1991 zamenjali en tolar za milijon jugoslovanskih dinarjev iz leta 1945, če bi jih od takrat hranili v blagajni. Dinarju smo leta 1965 odrezali dve ničli in leta 1989 še štiri ničle. Glede na hitrost inflacije ločimo zaželeno inflacijo (do 2 odstotka letno), zmerno inflacijo (do največ 8 odstotkov letno) in galopirajočo (skokovito) inflacijo (preko 8 odstotkov letno).
Danes plačujemo s papirjem oziroma s knjižnim denarjem. Papirni denar je denar centralne banke (bankovci). Knjižni denar je denar poslovne banke (ustvarja ga poslovna banka). Njuna značilnost je, da je notranja vrednost skoraj enaka nič. Bankovec je samo poslikan papir in knjižni denar je samo številka v bančni knjigi. Zunanja vrednost denarja je njegova kupna moč. Kupna moč denarja je odvisna od mnogo dejavnikov ekonomskega, pa tudi psihološkega izvora.
Odločilno vlogo ima pri tem razmerje med ponudbo dobrin in storitev ter povpraševanjem po dobrinah in storitvah. Povpraševanje po dobrinah in storitvah je odvisno od količine denarja, ki je v rokah povpraševalcev.
Pandemija covida-19 je spremenila svet. Zaradi pandemije je upadla globalna produktivnost. Popustile so vse zavore pri emisiji novega denarja v obtok. Ko je denar v obtoku, pride prej ali slej v roke tistih, ki povprašujejo po dobrinah in storitvah.
Centralne banke so dale v obtok enormne količine novega primarnega denarja (v glavnem z odkupom delnic). Na podlagi tega primarnega denarja so poslovne banke odobrile enormne količine bančnega denarja. Zaradi pandemije se vse države na veliko zadolžujejo. Celo pregovorno varčni Nemci se bodo letos zadolžili za 280 milijard evrov. Evropska unija se bo za paket pomoči pri odpravljanju posledic pandemije zadolžila za 750 milijard evrov.
V Združenih državah so dani v obtok bilijoni dolarjev. Ekonomski pogoj za pospešeno inflacijo, to je količina in hitrost denarja v obtoku, je že izpolnjen, količina denarja v obtoku se bo samo še povečala. Za pospešeno rast cen mora biti izpolnjen še drugi pogoj, ki je bolj psihološkega značaja.
Med povpraševalci po dobrinah in storitvah mora vladati prepričanje, da bo jutri vse dražje. Svet je tako raznolik, da je nastopanje novih slučajnosti že zakonitost. Tudi življenje se je verjetno začelo kot slučaj. Prepričanje, da bo jutri vse dražje, lahko povzroči kak sicer nepomemben dogodek, kot slaba letina žita v eni ali več žitorodnih deželah, nesreča velikega obsega v kakšnem pomembnem rudniku ali stečaj kakega velikega mednarodnega koncerna. Taki dogodki so zmeraj na voljo, kot je zmeraj na voljo dovolj zamahov kril metuljčka, ki so zametek tornada, ki opustoši polovico Združenih držav.
Del sveta (zahodna, srednja in severna Evropa, Severna Amerika) je razvit, drugi deli pa so manj razviti. V manj razvitem svetu si večina ljudi še sama pridela vsaj najpotrebnejšo hrano, v razvitem svetu pa si morajo ljudje kupiti hrano z denarjem, ki bo brez vrednosti.
Inflacija najbolj prizadene ljudi z relativno stalnimi dohodki (uradniki, policisti, upokojenci). Inflacija razvrednoti obratni kapital, dolgove pa tudi prihranke. Inflacija bolj prizadene tiste, ki so bolj vpleteni v denarne tokove. Za take države in njihove prebivalce je lahko inflacija neprimerno večja katastrofa kot pandemija.
V denarnem gospodarstvu mora vsako podjetje svoje blago prodati za nekaj več, kot je blago stalo njega. Če ne ustvarja dobička za pokritje tveganj in razvoj, propade. Če svojega blaga ne podraži pravočasno in v zadostni meri, propade.
V malce višji inflaciji prejemniki uradnikov, policistov in upokojencev ne zadoščajo za pokritje stroškov do konca meseca. Zaradi razvrednotenja obratnih sredstev morajo podjetja najemati kredite, kar jim podraži poslovanje. V nekdanji skupni državi smo se državljani zatekali k nemški marki in ameriškemu dolarju. Sedaj grozeča inflacija bo prizadela glavni valuti sodobnega sveta, ameriški dolar in evro.
Možna posledica propada dolarja in evra bi bila najgloblja gospodarska kriza doslej. V javnem mnenju bi lahko prišle do izraza zahteve po revolucionarnih spremembah. Fašizem v Italiji in nacizem v Nemčiji sta bila posledici gospodarske krize.
Janez Škulj, Velike Lašče