Realni bruto domači proizvod (BDP) je v prvem letošnjem četrtletju povečal in celo že presegel ravni iz enakega obdobja lani. Okrevanje v Sloveniji je tako precej hitrejše kot v povprečju EU, kjer je bila gospodarska aktivnost nižja kot v zadnjem lanskem četrtletju in tudi medletno, v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Okrevanje se je nadaljevalo zlasti v dejavnostih, vezanih na mednarodno menjavo (promet in izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti), na katere so imeli zajezitveni ukrepi manjši vpliv. Skladna s tem so bila tudi gibanja izvoza in uvoza blaga, kjer je bila aktivnost medletno pozitivna že drugo četrtletje zapored. Tudi prodaja v trgovini je bila prvič od začetka epidemije medletno višja, deloma zaradi nadomeščanja zadržanih nakupov, deloma pa tudi povečanega trošenja pred napovedanim zaprtjem javnega življenja v začetku aprila, kar je vplivalo tudi na nekoliko višjo zasebno potrošnjo. Močan medletni upad se je ohranil v nekaterih storitvenih dejavnostih, ki so se odpirale počasneje, zlasti v razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah ter gostinstvu, kar je zaviralo še hitrejšo rast trošenja gospodinjstev.
Visoka aktivnost izvozno usmerjenih dejavnosti
Na začetku drugega četrtletja je ostala aktivnost izvozno usmerjenih dejavnosti v Sloveniji visoka, postopno se krepi tudi okrevanje storitev. Zaostritev zajezitvenih ukrepov na začetku aprila je znova vplivala predvsem na storitvene dejavnosti, podatki o davčnem potrjevanju računov za drugo polovico aprila in maj pa kažejo na ponovno povečanje prodaje, ki je maja presegla ravni izpred epidemije. Prodaja v delu storitev, kjer so omejitve poslovanja kljub sproščanju ostale relativno visoke (kulturne, razvedrilne in namestitvene storitve, potovalne agencije, prirejanje iger na srečo), pa je bila še naprej znatno nižja kot v istem obdobju 2019.
Izvozni del gospodarstva so zajezitveni ukrepi tudi tokrat manj prizadeli. Aktivnost v predelovalnih dejavnostih se je aprila povečala, izvoz pa se je po hitri rasti v prvih mesecih leta ohranil na doseženi ravni. Ob tem so se gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji z umirjanjem epidemičnih razmer izboljšala, kar bi lahko pozitivno vplivalo na rast skupne gospodarske aktivnosti.
Zmanjšanje števila brezposelnih
V zadnjih mesecih so se nekoliko izboljšale tudi razmere na trgu. Število brezposelnih se je ob sezonskih dejavnikih in rahljanju zajezitvenih ukrepov v obdobju med februarjem in sredino maja zmanjšalo, a ostaja višje kot pred epidemijo. Konec maja je je bilo brez dela 75.148 oseb, kar je 5,2 odstotka manj kot konec aprila in 16,9 odstotka manj kot pred letom dni.
Najvišji medletni upad zaposlenosti je ostal v gostinstvu in tako imenovanih drugih raznovrstnih dejavnostih, kamor sodi tudi agencijsko delo, medtem ko se je zaposlenost najbolj povišala v zdravstvu in socialnem varstvu. Medletna rast plač je bila v prvem četrtletju visoka, kar je bilo predvsem povezano z izplačili kriznih dodatkov v javnem sektorju.
Visoka rast cen nafte
Rast cen življenjskih potrebščin je bila aprila in maja višja kot v predhodnih mesecih in je znašala 2,1 odstotka. K temu je, poleg letošnje rasti cen naftnih derivatov, prispevala predvsem nizka raven cen energentov v enakem obdobju lani. To je bila posledica lanskih rekordno nizkih cen nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih ter vladnih ukrepov, s katerimi je bil lani del odjemalcev začasno oproščen prispevkov za porabo električne energije.
Aprila se je precej okrepila tudi medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, višje so bile tudi uvozne cene, predvsem zaradi višjih cen surovin. Po podatkih Svetovne banke so se cene surovin maja še povečale, cene nafte so bile medletno višje za kar 135 odstotkov, cene neenergetskih surovin pa za 85 odstotkov.
Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil v prvih štirih mesecih ob presežku v aprilu nekoliko nižji kot v prvem četrtletju. Ugodnejša gibanja kot v predhodnih mesecih na Umarju povezujejo z odpravo nekaterih omejitev za poslovanje storitvenih dejavnosti in s tem okrepljenimi davčnimi prihodki. Glavnina primanjkljaja je sicer še naprej izvirala iz povišanih odhodkov zaradi protikoronskih ukrepov, vendar so bila aprilska izplačila v skupni višini 234 milijonov evrov med nižjimi v tem letu. V prvih štirih mesecih leta so ti ukrepi skupaj znašali 1,160 milijarde evrov, medtem ko je skupni primanjkljaj dosegel 1,177 milijarde evrov.
Ugodni obeti tudi v mednarodnem okolju
Obeti v mednarodnem okolju so po oceni Umar še naprej ugodni, sodeč po kazalnikih razpoloženja naj bi se gospodarska aktivnost v državah evrskega območja v drugem četrtletju povečala. Kazalniki gospodarske klime in zaupanja so se aprila in maja izboljšali na najvišje ravni po začetku epidemije in v nekaterih primerih zabeležili celo rekordne vrednosti, na primer v industriji. Visoko vrednost, najvišjo v zadnjih treh letih, pa je dosegel tudi kazalnik za storitveni sektor.
Ob večji precepljenosti in postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov mednarodne institucije napovedujejo okrevanje aktivnosti v večini članic evrskega območja, rast pa bodo poganjali zasebna potrošnja, investicije in okrepljeno povpraševanje svetovnega gospodarstva.
