Po sodbi prvostopenjskega sodišča je Stanislav Valant kaznivo dejanje zlorabe položaja zakrivil kot predsednik nadzornega sveta družbe Hoteli Bernardin, ki je leta 2010 odobrila dve posojili NFD Holdingu v skupni višini 4,3 milijona evrov. S tem denarjem naj bi NFD Holding, ki je pozneje končal v stečaju, poplačal dolgove do takratne Abanke, kar je Valantov odvetnik Mitja Jelenič Novak na sojenju, ki se je začelo leta 2019, ves čas zanikal, navaja omenjeni portal.
To sicer ni bilo edino sojenje Valantu. Leta 2018 je ljubljansko okrožno sodišče Valanta, Franca Krambergerja, Mirka Krašovca in Ivana Fermeta oprostilo očitkov o zlorabi položaja in pomoči pri kaznivem dejanju pri preprodaji delnic Mladinske knjige leta 2004. Sodni senat je, kot poroča Necenzurirano, svojo odločitev utemeljil z neobstojem znakov kaznivega dejanja oziroma pomanjkanjem nedvoumnih dokazov.
Poteka tudi sojenje v primeru Etol
Lani se je začelo sojenje še v primeru Etol - tudi v tem primeru tožilstvo Valantu očita zlorabo notranjih informacij. Kot predsednik uprave NFD Holdinga naj bi bil seznanjen z informacijami, da bo Frutarom za delnico Etola, ki so na borznem trgu kotirale med 72 in 75 evri, pripravljen odšteti med 130 in 140 evri. To informacijo je po mnenju tožilstva Valant, ki je bil takrat tudi prvi nadzornik Etola, sporočil tedanjemu direktorju Celjske borznoposredniške hiše Zdenku Podlesniku, ki je tudi med obtoženimi v tej zadevi, da bi še pred objavo prevzemne namere pridobili večjo količino delnic Etola in jih nato prodali Frutaromu.
Z zlorabo notranjih informacij naj bi družbi Energo Denus omogočil, da je v enem dnevu in brez vsakršnih lastnih sredstev ustvarila več kot 300.000 evrov dobička, še poroča portal.
