Začetki organiziranega gibanja za pravice lezbijk, gejev, biseksualnih in transspolnih oseb v Sloveniji segajo v osemdeseta leta, a šele incident v ljubljanskem lokalu Galerija je leta 2001 »sprožil« prvo parado ponosa. Ko sta namreč v kavarno vstopila pesnika Brane Mozetič in Jean Paul Daoustu, ju je redar odslovil, rekoč »naj se že navadimo, da lokal ni več za tako vrsto ljudi«. Skupnost LGBT je po dogodku tam nekaj zaporednih petkov organizirala protestno pitje radenske, nato pa politično-kulturni pohod proti homofobiji, imenovan Obvoznica mimo nestrpnosti. Politični naboj v letih, ki so sledila, ni uplahnil.
19. junija bo ulice Ljubljane zavzela že 21. parada ponosa, tokrat pod sloganom Uprimo se zatiranju.
V zadnjem letu smo priča degradaciji demokratičnega sistema, kot je samostojna Slovenija še ni doživela, opozarjajo v Društvu parada ponosa na ukinitev financiranja tistim, ki so do vodenja države kritični, na onemogočanje protestov ter na policijsko in vojaško nasilje. »Trenutna oblast s sovražnim diskurzom intenzivno napada že pridobljene človekove pravice LGBTIQ+ oseb. V parlamentu in javnih sporočilih predsednika vlade poslušamo o tako imenovani ideologizaciji oziroma homoseksualizaciji šol – s tem se je sovražna nastrojenost preselila s polja ultrakonservativnih civilnodružbenih iniciativ v najbolj centralno pozicijo oblasti,« poudarjajo v svojem političnem sporočilu. Spominjajo tudi, da koronamantra ostani doma za mnoge LGBTIQ+ osebe, predvsem mlade, pomeni doživljanje nasilja zaradi spolne identitete ali spolne usmerjenosti, pa tudi izolacijo od skupnosti in virov podpore.
Z julijem Slovenija ponovno prevzema predsedovanje Svetu Evropske unije, prav evropska komisija pa je pred nekaj meseci postavila nove temelje za izenačevanje in uresničevanje pravic LGBTIQ+ znotraj EU s prvo Strategijo EU za enakost LGBTIQ+ oseb. »Poleg tega je evropski parlament s sprejemom Resolucije o razglasitvi EU kot svobodnega območja za osebe LGBTIQ+ poslal pomembno sporočilo predvsem Poljski, ki poskuša svoja ozemlja 'očistiti' prisotnosti LGBTIQ+ oseb. Kako naj torej predsedovanje Evropski uniji prepustimo vladi, ki je najraje v družbi držav, ki se LGBTIQ+ posameznikov in skupnosti lotevajo z najbolj zatiralskimi praksami, in sama sistematično deluje po njihovem vzoru?« se sprašujejo.
Pobegnimo iz klozeta
Da bi se uprli zapiranju homoseksualnosti med štiri stene in predstavili delovanje skupnosti LGBTIQ+ v javnem prostoru, protestni shod vsako leto pospremijo s kulturno-političnim festivalom. Napoveduje ga že petkova razstava Barve brezdomnosti, ki naslavlja stanovanjsko izključenost mladih LGBTIQ+, naslednji teden pa bo mogoče obiskati prvi escape room (sobo pobega) z LGBTIQ+ tematiko.
Festival se uradno začenja v soboto, 12. junija, ko bosta na notranjem parkirišču Vilharjeve 1 med drugim nastopila umetniški kolektiv Tatovi podob in pevka Juneshelen, v naslednjih dneh bo sledila javna razprava o vlogi EU in mednarodnega pritiska pri zagotavljanju pravic LGBTIQ+ oseb, pa tudi strokovni posvet o mladih LGBTIQ+ v šoli. Razgiban literarni program s pesniki iz višegrajskih držav bo na predvečer parade dopolnila premiera dokumentarnega filma S štirimi lahko igraš bridge o tamkajšnjem kvirovskem aktivizmu.
