»Razstava sodobne slovenske likovne umetnosti v evropskem parlamentu v Bruslju je potrjena in ne bo odpovedana,« so v sporočilu za javnost danes zapisali na kulturnem ministrstvu. »Postavljena bo pod pogoji, kot jih je določil in zahteval minister Vasko Simoniti: v Sloveniji izbrana dela ter dela iz stalne zbirke evropskega parlamenta bodo razstavljena v dveh sklopih.« Tako na razstavi kakor tudi v spremnem katalogu bo ob tem »poudarek na delih umetnic in umetnikov, ki so bili za to priložnost izbrani v Sloveniji«.
Nepoznavanje običajev
Spomnimo, v začetku prejšnjega tedna je odmevala novica, da je Slovenija odpovedala razstavo slovenskih umetnikov, ki naj bi bila – kot je v navadi – v času slovenskega predsedovanja svetu EU postavljena v prostorih evropskega parlamenta v Bruslju. Razstavo Živimo v vznemirljivih časih so sicer že pripravili v Koroški galeriji likovnih umetnosti, njihov kustos Marko Košan pa je nanjo uvrstil dela trinajstih avtorjev in avtoric, pretežno mlajše in srednje generacije. Kot se je izkazalo, se je za odpoved razstave odločil kar kulturni minister Vasko Simoniti, češ da ni bil ustrezno seznanjen s pogoji za njeno postavitev.
Kot je takrat pojasnil Simoniti, predvsem ni bil pravočasno obveščen, da naj bi bila ob tej priložnosti na ogled postavljena tudi dela slovenskih umetnikov, ki jih v stalni zbirki že hrani evropski parlament. »Temu sem odločno nasprotoval, ker mislim, da to ni potrebno. Smo namreč samostojna, suverena država in sami bomo odločali o tem, kaj bomo razstavljali,« je dejal. To, da v Bruslju poleg izbora, ki ga priskrbi predsedujoča država, postavijo na ogled tudi dela iz njihove lastne zbirke, je sicer že od začetka teh razstav (pripravljajo jih od leta 2011) ustaljena praksa, česar pa Simoniti ni vedel – ker ga to pač »ni zanimalo«. Dodal je še, da mu »noben uradnik ne bo postavljal pogojev«.
Dovolj dober kompromis?
Motivi za odpoved naj bi bili torej načelne narave – češ da je lahko »izbor umetnikov iz povabljene države le v izključni domeni te države« oziroma »strokovne osebe, ki ji je bila ta naloga zaupana«, kot so zatrdili na ministrstvu za kulturo. Toda neuradno se je že kmalu razvedelo, da naj bi ministra zmotili zlasti nekateri slovenski umetniki, katerih dela so uvrščena v zbirko evropskega parlamenta, a si jih na »slovenski razstavi« ne želi; sporen zanj naj bi bil predvsem slikar, pisatelj in kolumnist Arjan Pregl, sicer znan kritik trenutne vlade, ki je v tej zbirki zastopan s sliko Narava (Bazooka).
V Koroški galeriji likovnih umetnosti so bili nad odpovedjo neprijetno presenečeni, še bolj pa so bili razočarani, ker jih ministrstvo o tem sploh ni obvestilo. Toda Simoniti je sredi minulega tedna napovedal, da odločitve ne bo spremenil. »Razstava je lahko izpeljana samo v primeru, da bodo dela, ki jih hočejo razstaviti v evropskem parlamentu, na ogled v kakšnih drugih prostorih ali pa kje drugje,« je pristavil. Možnost, da se oba izbora postavi v ločenih sklopih, je sicer obstajala že takrat, a je minister ni omenjal – očitno pa se je medtem izkazala kot dovolj primeren kompromis. Zdi se torej, da je zdaj volk vendarle sit (ker naj bi obveljali ministrovi pogoji), koza pa je tudi cela – ne le, da razstava ne bo odpovedana, kar bi se zgodilo sploh prvič v zgodovini, temveč bo poleg slovenskega izbora na ogled tudi vseh šest del iz zbirke evropskega parlamenta.
