V podjetju, ki izdeluje robne trakove in prodaja pohištveno okovje, lake, lepila ter vse drugo, kar pohištvena industrija in mizarji potrebujejo za izdelavo pohištva, so s prometom zadovoljni, saj je bil lanskoletni poslovni rezultat na ravni iz leta 2019 oziroma manj kot odstotek slabši. V Blažiču so imeli predlani dobrih 14 milijonov evrov celotnih prihodkov, čisti poslovni izid leta pa je dosegel nekaj več kot 300.000 evrov. Na vprašanje, kako kaže letos, direktor odgovarja, da pohištvena industrija v Evropi in tudi v svetovnem merilu dela zelo dobro. »Večina ljudi, ki so ohranili prihodke, ne more potovati. Ker imajo več prihrankov, se raje odločajo za investicijo v novo pohištvo kot recimo v avtomobile.«
Letos dosegajo rahlo rast
»Podatki za poslovanje v prvem četrtletju nakazujejo rahlo rast,« nadaljuje Miha Blažič in doda, da imajo veliko dela. V hčerinskem podjetju Furwa Furnierkanten s sedežem v Nemčiji, ki so ga kupili pred leti, celo toliko, da so morali zaradi obilice naročil uvesti triizmensko delo, dvoizmensko delo pa so začeli tudi v materinskem podjetju. Podjetje Blažič, ki se je v času, ko je bilo razglašeno za regijsko gazelo, imenovalo Blažič, robni trakovi, potem pa so ime skrajšali, deluje samo v pohištveni industriji, kjer delež poslovanja s podjetji (B2B) znaša krepko več kot 90 odstotkov, njegov nekdanji dobavitelj Furwa pa tudi v drugih. Vedno pomembnejša je avtomobilska, za katero izdeluje furnir za armature, ki se po obsegu sicer ne more primerjati s pohištveno industrijo, zelo obetaven nov proizvod pa so trgovske kartice zvestobe iz furnirja, ki bodo v prihodnje morda povsem nadomestile kartice iz plastike.
Blažič proda polovico izdelkov na domačem trgu in polovico v tujini, upoštevajoč še Furwo Furnierkanten, ki doma proda samo petino izdelkov, pa je izvozni delež bistveno višji. Robne trakove iz furnirja in plastike prodajajo v kar 40 držav, med katerimi so nekatere »butične«, kot so denimo Egipt in Združeni arabski emirati, veliki kupci pa prihajajo predvsem iz držav Beneluksa, z Madžarskega, Češkega, iz Italije, Skandinavije in držav nekdanje Jugoslavije. Tu imajo svoje poslovalnice v Beogradu, Skopju, Zagrebu in Splitu, prek distributerja pa so prisotni tudi v Podgorici. Novih držav za zdaj ne »napadajo«, pove generalni direktor, osredotočili so se na države, s katerimi v manjšem obsegu že sodelujejo in kjer vidijo še dovolj potenciala, da si zagotovijo svoj kos pogače. Bistveno večje zmogljivosti in možnosti za povečanje izvoza si je podjetje zagotovilo z nedavno selitvijo iz Ljubljane na Brnik, kjer so postavili nov večmilijonski objekt.
Iz Ljubljane v novogradnjo na Brniku
V Ljubljani, kjer je bil doslej sedež družinskega podjetja, ustanovljenega leta 1987, je ostala trgovina z dvajsetletno tradicijo, medtem ko so se proizvodni in skladiščni prostori ter sedež podjetja preselili v novogradnjo na Brniku. Prvo fazo selitve so opravili februarja letos, dokončno pa so se preselili marca. Kvadratura, prej so delovali na okoli 5000 kvadratnih metrih, se ni bistveno povečala, večja je prostornina, saj so vzpostavili sistem visokoregalnega skladišča. Pogoji dela so se bistveno izboljšali, pa tudi tuji kupci, ki pridejo pogledat nove prostore, so navdušeni, poudarja Blažič in pove, da so zgradili objekt v velikosti, kot jo trenutno potrebujejo, sicer z nekaj rezerve, če pa se bo obseg poslovanja v nekaj letih povečal, kar je po njegovem mnenju sicer nemogoče napovedati, pa bodo lahko stavbi dodali prizidek. Podjetje novega segmenta izdelkov ne načrtuje, osredotočajo se na kakovost in težijo k temu, da bi bili res dobri, če že ne popolni, sklene direktor.
