Spomnil je, da so prve slovenske nabornike urili tako v učnem centru teritorialne obrambe (TO) v Pekrah pri Mariboru kot na Igu pri Ljubljani, Jugoslovanska ljudska armada (JLA) pa je zahtevala razpustitev obeh teh centrov. »Vendar pa se je poskus razpustitve centra s silo zgodil samo v Mariboru. V desetletjih, ki so minila od takrat, je postalo jasno, da je JLA oziroma Beograd takrat izbral Maribor zaradi napačne ocene,« je dejal.
Na jugoslovanski strani so namreč po besedah Janše ocenjevali, da bodo Mariborčani podprli načrte, da se s silo zatre osamosvojitvene težnje Slovencev. »Namesto tega se je Maribor junaško uprl. In danes se bomo s pesmijo, glasbo, umetnostjo poklonili predvsem pogumu Maribora pred 30 leti,« je dejal premier.
Mokra vaja za vojno
»Če Mariborčani ne bi prišli na ulice, takrat ko so v kasarnah v Mariboru tanki prižigali motorje, je veliko vprašanje, ali bi takrat lahko situacijo obvladali brez večjih žrtev,« je dodal in spomnil na prvo žrtev med slovenskim osamosvajanjem Josefa Šimčika, ki je umrl pod enim od teh tankov.
Takrat je Slovenija po besedah Janše preizkusila trdno vztrajanje na svojih stališčih in korake, ki so na meji med pogajanji in oboroženim bojem, kot so blokade vojašnic in odvzem infrastrukture. »To je bila dobra mokra vaja za junij in julij, ko se je vojna v polnem obsegu začela,« je še povedal.
Pesem kot univerzalni jezik človeštva
»Naj živi pesem kot univerzalni jezik človeštva, še posebej naj živi slovenska pesem in naj živi svobodna in demokratična Slovenija,« je premier zaključil svoj govor pred koncertom Big Band Orkestra Slovenske vojske, ki ga je ob 30. obletnici Pekrskih dogodkov priredilo ministrstvo za obrambo.
Volitve same po sebi niso rešitev
Predsednik republike Borut Pahor je dopoldan poudaril, da »Slovenci zmagujemo, če sodelujemo. To zmagovalno miselnost bomo letos, ob obletnici, pogrešali,« je dodal.
Kot je dejal, je bila ob ustanavljanju samostojne države pred 30 leti odločilnega pomena politična in ljudska enotnost. »Zdi se, da v današnjih, bistveno bolj naklonjenih domačih in mednarodnih razmerah ne čutimo potrebe po iskrenem dialogu, premoščanju razlik in oblikovanju skupnih ciljev. Gotovo nismo v taki stiski in tako usodnem razpotju kot tedaj. Kljub temu bi bilo zrelo in odgovorno, če bi se trudili sodelovati tudi zdaj,« je povedal v slavnostnem nagovoru zbranih pred Izobraževalnim centrom Pekre.
Izrazil je zaskrbljenost, da se v Sloveniji »preveč navajamo samo na nasprotovanje in celo na izključevanje«. »Nestrpen govor o nasprotnikih je med lastnimi privrženci deležen večjega navdušenja kot poudarjanje svojih ciljev ali zamisli. Če se bomo glede tega še naprej lahkomiselno prepuščali takemu toku, se bomo znašli v položaju, ko bo lažje oblikovati politiko proti kot politiko za. To pa bo poglabljalo razlike med nami in komurkoli zelo oteževalo vodenje državnih zadev, ki so pomembne za varnost in blaginjo ljudi,« je navedel.
Ocenjuje, da je pričakovani iztek epidemije covida-19 in praznovanje okrogle obletnice ustanovitve države pravi trenutek za razmislek o tem. »Obstoječe politično obnašanje je težko dolgoročno vzdržno, vsekakor pa nikdar ni koristno za večino ljudi. Glede tega je pomembno razumeti, da volitve, predčasne ali redne, niso rešitev same po sebi, če bomo ostali pri enakih vzorcih obnašanja,« je dodal.
Pravi zmagovalci so bili ljudje
Zbrane na slovesnosti sta nagovorila tudi mariborski župan Saša Arsenovič in županja Maribora v času Pekrskih dogodkov Magdalena Tovornik. Slednja je povedala, da je »pravi zmagovalec Pekrskih dogodkov civilno prebivalstvo«. »Vsi pravni, organizacijski in drugi temelji nove države so res nastajali v pristojnih republiških službah in parlamentu v Ljubljani. A tukaj ob vznožju pohorskih gozdov, kjer je zemlja še vedno prepojena s krvjo številnih domoljubov partizanov, ki so 50 let prej obležali pod streli nekega drugega okupatorja, so ljudje takoj prepoznali nevarnost in zmogli dovolj moči za upor proti JLA, ki je tisti dan 23. maja sklenila grobo ustaviti načrtovano pot do samostojne Slovenije,« je dejala in med drugim izpostavila pomembno vlogo, ki so jo takrat odigrali mediji.
Po besedah Arsenoviča so Pekrski dogodki dokaz, da »Mariborčani znamo stopiti skupaj, ko je to zgodovinsko potrebno in pomembno«.
Slovesnosti so se udeležili predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij ter udeleženi v dogajanju pred 30 leti, ko je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) 23. maja 1991 obkolila učni center teritorialne obrambe v Pekrah in zahtevala izročitev slovenskih nabornikov, Mariborčani pa so zasedli ulice.
Državna slovesnost ob 30. obletnici teh dogodkov bo zvečer pred mariborsko Kadetnico. Pred koncertom Big Band Orkestra Slovenske vojske bo zbrane nagovoril predsednik vlade Janez Janša.
