Čeprav so vrtne poti manj obremenjene, morajo dosegati minimalne standarde varnosti in uporabnosti. Dobra vrtna pot zagotavlja varno in suho pot med hišo in vrtom oziroma glavnimi lokacijami v okolici. Izbrani material mora biti odporen proti zmrzali in vlagi, ne sme biti drseč, po videzu ga je smiselno uskladiti z okolico.
Več priprav za daljšo življenjsko dobo
Osnova kakovostnega tlakovanja je drenažni sloj, ki skrbi za odvajanje vode. Vlažna zemlja se pod obremenitvijo poseda drugače kot suha, velik vpliv ima tudi zimsko zmrzovanje in odtajanje, ko se zemlja širi oziroma krči. Drenaža prepreči vplive vode in zagotavlja, da se tlakovana površina tudi dolgoročno ne poseda. Debelina drenažnega sloja je odvisna od tipa prsti. Na peščenih, dobro prepustnih tleh na vrtni poti zadostuje že 5–10 centimetrov debelo nasutje grobega peska, na glineni zemlji, ki zadržuje velike količine vode, pa bi morali nasuti vsaj 15–20 cm drenaže. Dela s takšno podlago je veliko, a tako tudi na večjih površinah zagotovimo dolgoletno kljubovanje vremenskim vplivom.
Peščene poti so ene najbolj enostavnih
Najbolj enostavna je izdelava poti z nasutim materialom; peskom, rečnim prodom, lesnimi sekanci ali drobljenim lubjem. Priprava terena je pri nasipanju enostavnejša, saj imamo manj težav z zadrževanjem vode na površini. Pri uporabi organskega materiala (lubje, sekanci) prav tako izdelamo peščeno drenažo, ki odvaja vodo. Ker organski materiali počasi razpadajo, moramo nasutje iz lubja ali sekancev čez nekaj let obnoviti. Nasuto pot je priporočljivo omejiti z robniki, da materiala ne raznašamo po travi. Nasute poti so prijetne za hojo, a nekoliko bolj zahtevne glede vzdrževanja. Na poteh se zlahka zasejejo moteče trave in plevel, če je pot narejena na klancu, nas čaka tudi več grabljenja in razporejanja materiala.
Navadne opeke niso najboljša izbira
Zidake, opeke in tlakovce se vse polaga na podoben način. Za zunanjo uporabo večinoma niso primerne stare opeke, saj so preveč porozne in bodo že po prvi mrzli zimi začele razpadati. Za tlakovanje se uporablja odpornejšo opeko – klinker, ki ima zaradi vsebnosti šamota nižjo absorpcijo vode in zagotavlja dolgo življenjsko dobo. Najpogostejši zunanji tlakovci so prane betonske plošče, saj so poceni, trpežne in praktične velikosti, ki zagotovi hitro tlakovanje. Polagamo jih na pripravljeno peščeno podlago, natančno jih izravnamo s pomočjo vodne tehtnice in ravne letve. Kadar tlakovce, plošče ali naravni kamen polagamo posamezno z vmesno travo v dolžini enega koraka, se lahko odločimo za polaganje neposredno na zemljo. Tlakovci zaradi stika z zemljo ne bodo razpadli, bodo pa sčasoma skriti vse globlje v zemljo. Za lažje polaganje v ravnino je najlažje, da odstranimo vsaj nekaj zemlje in si s peščenim nasutjem olajšamo delo.
Pred delom naredite skico
Kadar načrtujemo novo pot, si lahko pomagamo s skico ali vsaj premišljenim ogledom trase. Določiti moramo potek poti in primerno širino. Če potekajo ob hiši, jih umaknemo vsaj pol metra od zidu, da je hoja udobnejša. Na vrtovih, kjer se uporabljajo samokolnice ali vrtni traktorji, naj bodo poti dovolj široke. Širše naj bodo tudi poti na velikih vrtovih, da je dovolj prostora za orodje in vzporedno hojo dveh ljudi. Izbira najboljše trase za novo pot pa v resnici sploh ni zahtevna, saj mnoge poti v okolici hiše nastanejo popolnoma spontano, ko travo shodimo po najbolj ugodni trasi. Z načrtovanjem se lahko odločimo tudi za bolj formalne ravne poti, a včasih je najlažje tlakovati kar pot, ki smo jo spontano določili med dnevnim gibanjem v okolici hiše.
