Spomnimo: Deschamps je Benzemaja iz reprezentance »za vedno« izključil leta 2015, še pred domačim evropskim prvenstvom v nogometu, kjer je Francija na koncu osvojila drugo mesto po finalnem porazu proti Portugalski; izključil pa ga je zaradi tako imenovane afere Valbuena. Do te je prišlo po tem, ko se je izvedelo, da so francoskega nogometaša in reprezentanta Mathieuja Valbueno ujeli in posneli v vročih seksualnih posnetkih in ga z njimi izsiljevali, Benzemaja pa naj bi ujeli v prisluhih, ko naj bi posredoval, da se ti posnetki uničijo; šele sodni postopek, ki je razpisan za letos, naj bi dokončno razkril, ali je Benzema preko svojih dolgoletnih prijateljev res samo pomagal kolegu, da se znebi obremenjujočih posnetkov, ali pa ga je pri tem tudi izsiljeval, kot so sprva domnevali francoski preiskovalci. Vendar pa to ni bil osrednji razlog za dolgoletno Deschampsovo zamero; olje je na ogenj namreč prilil sam Benzema z izjavo, da je francoski selektor »rasist« in da ga je izključil iz reprezentance samo zato, ker je alžirskega porekla in še verujoči musliman povrhu. Tega stavka mu Deschamps ni nikoli odpustil in mu je za »ves čas, kar bom selektor«, zaprl vrata reprezentance, kljub temu da so nanj pritiskali z vseh strani, posebej v zadnjih letih, ko se je Benzema v Realu po odhodu Cristiana Ronalda razcvetel.
Deschamps je včeraj za francoske medije pojasnjeval, da gre za njegovo osebno odločitev in premislek. »S Karimom sva se sestala, dolgo sva se pogovarjala, še dlje sem potem razmišljal in na koncu sprejel odločitev. Potreboval sem ta pogovor, on ga je tudi. Na stvari nikoli nisem gledal osebno. Moja odgovornost je ogromna, je večja od mene.« Prikimal mu je tudi predsednik francoske nogometne zveze Noel Le Graet: »Didier je pokazal visoko inteligenco. S športnega vidika je sprejel neizogibno odločitev. O tem sva se pogovarjala pred mesecem dni in jasno, da sem takoj odobril to rešitev. Zelo sem vesel.« Vseeno pa je bila objava te novice prava bomba presenečenja v francoski in španski nogometni javnosti, tega res ni nihče pričakoval. Verjetno se za tem skriva tudi tako imenovani faktor Zinedina Zidana. Ko so aktualnega trenerja Reala zadnje čase spraševali, kako se mu zdi, da njegov nekdanji soigralec iz zlate francoske nogometne ekipe (1998–2000) ne uvrsti Benzemaja v reprezentanco, je vselej odvrnil, da je zanj Benzema najboljši napadalec na svetu in da Deschampsove odločitve ne razume oziroma da bi ’Benz’ vselej igral, če bi on (Zidane) o tem lahko odločal. No, glede na to, da bo Zidane v soboto očitno vodil zadnjo tekmo na klopi Reala in da je z Le Graetom že nekaj časa dogovorjen, da po Deschampsovi eri prevzame vodenje Galskih petelinov, je slednji očitno klonil pod Zidanovim pritiskom; ni namreč nemogoče celo, da je Le Graet zagrozil Deschampsu, da ga bo zamenjal z Zidanom še pred Eurom, če v ekipo ne uvrsti Benzemaja, za katerega v anketah največjih francoskih časopisov že nekaj časa več kot polovica navijačev trdi, da mora igrati v reprezentanci ne glede na vse, še posebej pa zdaj, ko je nesporni lider uspešne Realove ekipe tudi že drugo leto zapored najboljši francoski nogometaš na tujem.
Uvrstitev Benzemaja v francosko nogometno reprezentanco za Euro je za trikolorje dodatni pritisk; zdaj preprosto morajo osvojiti naslov, vse drugo bo veliko razočaranje za aktualne svetovne prvake. Prvič bomo videli v francoskem napadu igrati navezo Benzema-Mbappe, ki utegne že letos postati udarna ost napada madridskega Reala; v bolj napadalni formaciji se jima utegne pridružiti še Antoine Griezmann iz Barcelone. Na svetovnem prvenstvu v Rusiji je na položaju osrednjega napadalca za Francijo igral Olivier Giroud, ki je sicer vlekel nase obrambne igralce, ni pa obvladal tistega kot Benzema: da inteligentno poveže zvezno in napadalno linijo ter levo-desno razigrava partnerje v napadu. Skupaj s dokaj trdno preostalo zasedbo še iz Rusije (Lloris, Hernandez, Pavard, Varane, Kante, Pogba itd) se to zdi ekipa, ki preprosto mora postati nogometni evropski prvak. Benzema pa bo na Euru še posebej motiviran, da dokaže, kako pravilna je bila Deschampsova odločitev – izsiljena ali ne, je vseeno – da pusti za seboj vse zamere in Realovega napadalca, drugega strelca španske lige za Messijem, vrne v izbrano vrsto za osrednje letošnje reprezentančno tekmovanje.
