Zidane tako s klopi Reala odhaja že drugič, po senzacionalnem kratkem odhodu leta 2018, ko je zapustil trenersko klop Reala po osvojitvi 13. krone v Ligi prvakov in po najavi prvega zvezdnika ekipe Cristiana Ronalda, da zapušča Madrid. Tokrat odhod Zidana ni nepričakovan; slutiti ga je bilo mogoče že vso pomlad, ko je na vprašanja o svoji usodi vedno odgovarjal enako: »Ne zanima me, kaj bo v naslednji sezoni; gledam samo na to, da to sezono končamo čim bolje in osvojimo kak naslov.« Real je pod njegovim vodstvom sicer prišel letos do polfinala Lige prvakov proti Chelseaju, v španskem prvenstvu pa je bil drugi na lestvici in se je za naslov prvaka boril tako rekoč do zadnjih minut prvenstva. Je pa Zidane v petih letih in pol na klopi Reala, torej od januarja 2016 do danes (z devetmesečno prekinitvijo 2018-19), osvojil 11 naslovov, med drugim tri v Ligi prvakov (prvi v zgodovini takšnega tekmovanja, ki je naslov osvojil trikrat zapored 2016-18) in dva naslova španskih prvakov (2017, 2020); ne pozabimo, da je Ligo prvakov osvojil tudi leta 2014 kot pomočnik trenerja Ancelottija.
Zidane je bil zadnji mesec videti izjemno utrujen in brez energije, česar pri njemu nismo vajeni. Dotolkla ga je kopica dejavnikov, ki so se zgrnili nad njegovo trenersko obdobje zadnjega časa in ki jih je kar težko vse našteti: najprej koronsko obdobje, ko ni bilo mogoče opraviti niti priprav na sezono, niti normalno trenirati skozi leto (s kar pogostimi covidnimi obolenji igralcev, pa tudi sam je zbolel); na tekmah ni bilo gledalcev, kar je »ubijalo« resno igro; Real je igral na pomožnem stadionu Di Stefana, ker v centru Madrida osrednji stadion Bernabeu prenavljajo; Real pred sezono zaradi varčevanja ni pripeljal prav nobene okrepitve; zelo v zraku so tudi morebitne okrepitve za naslednje leto, iz enakih (finančnih) razlogov; Zidanu so se igralci med sezono poškodovali rekordnih 60-krat, tako da zadnje čase igra celo z mladinci iz druge ekipe, Castille; negotov je status Reala v naslednji sezoni Lige prvakov zaradi udeležbe v projektu nogometne Superlige; v naslednjih sezonah bo treba igralce te njegove zlate generacije (Modrić, Ramos, Benzema, Kroos …), ki jih Zidane naravnost obožuje, počasi zamenjati z mlajšimi, ker so vsi že stari krepko čez 30 let … Skratka, vse te težave so Zidana izžele; navzven se je to denimo lepo manifestiralo po zadnji tekmi s Sevillo pred tednom dni, ko je v nasprotju s svojim prepričanjem in dosedanjimi ravnanji po tekmi precej nezadovoljno parlamentiral s sodnikom, ki je Real očitno oškodoval in mu morda odnesel tudi letošnji naslov prvaka.
Predsednik Reala Florentino Perez, ki je v marsičem pomagal zakuhati vse zgoraj naštete Zidanove težave in jih bo zdaj moral tudi reševati, ima na razpolago dve možni trenerski izbiri: ena je pri roki in se ujema z njegovo željo, da bi klub vodili ljudje z Realovim DNK-jem, to je eden najslavnejših napadalcev v Realovi zgodovini Raul Gonzales, ki zdaj vodi Castillo in je zadnje mesece z Zidanom izvrstno sodeloval, ko mu je priporočal in »posojal« igralce; druga možnost pa je trener od »zunaj«, med katerimi sta na prvem mestu Italijana Massimiliano Allegri, nekdanji izjemno uspešni trener Juventusa, in Antonio Conte, ki je ravno pred dnevi odstopil kot trener novega italijanskega prvaka Interja.
In Zidane? Preden se odloči, kje bo nadaljeval kariero, si mora predvsem odpočiti in nabrati energijo, ki mu je letos tako drastično pošla, energijo, s katero je postal eden najboljših igralcev nogometa v svetovni zgodovini in eden najboljših trenerjev na svetu zadnje dekade. To so mu v številnih čestitkah sporočili tudi njegovi, Realovi igralci po objavi novice o odhodu. »Uživaj življenje, šef!« je denimo takoj na družbenih omrežjih zapisal kapetan ekipe Sergio Ramos.
— Luka Modrić (@lukamodric10) May 27, 2021
