Poslanska razprava o noveli zakona o drugem tiru Divača–Koper je ta teden poleg tega, da je šlo za še enega v nizu zanimivih dvobojev vladajoče koalicije in opozicije, kjer se od primera do primera različno oblikujejo večinski bloki glasov, odprla in oživila mnogo širšo razpravo o odnosu Slovenije ali Slovencev do tujega kapitala. Večina v državnem zboru – v sredo le za pičel glas – zbrana okrog vladajoče SDS in Janeza Janše, je obranila »pravico« madžarskega kapitala, da sodeluje v projektu, ki bi ga po oceni opozicije gladko in ceneje zgradili z lastnimi ali evropskimi sredstvi. Nam to pove, da je odnos do tujega kapitala enak tudi pri večini slovenskih državljanov? Naša teza je, da se je odnos Slovencev do tujega kapitala ob silovitih privatizacijskih pospeških zadnjega desetletja že povsem »obrusil«, bistveno več (tudi upravičenih) zadržkov pa vzbuja vprašanje o »izvoru« tujega kapitala, ki prevzema Slovenijo. Kar je prav, saj se skozi te debate reflektirajo tudi bistveno bolj pomembna identitetna vprašanja v slogu, kaj Slovenija danes sploh je, kam gre in kaj (del česa) želi biti.
Lastniška struktura slovenskih podjetij je danes povsem drugačna kot pred dobrim desetletjem, ko je prva Janševa vlada državi zapustila privatizacijsko dediščino do...
V nogometni ligi prvakov je Real Madrid pred domačimi navijači na kolena spravil Napoli tudi s pomočjo 19-letnega Argentinca Nica Paza, ki je dosegel...
