V četrtek je bilo opravljenih 3961 PCR-testov in 30.209 hitrih antigenskih testov. Skupaj so potrdili 471 novih primerov okužbe, kar je bistveno manj kot dan prej, ko so jih potrdili 597. Nižji je tudi delež pozitivnih, ki je v četrtek zanašal 11,9 odstotka, v sredo pa 12,9 odstotka. Po podatkih vlade je hospitaliziranih 443 oseb, sedem manj kot dan prej, od tega jih je 125 (dva manj) na intenzivni negi. Iz bolnišnic so odpustili 35 covidnih bolnikov. Umrlo je šest oseb s covidom-19.
Sedemdnevno povprečje se je še nekoliko znižalo, iz 494 je padlo na 466. Štirinajstdnevna pojavnost okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev na ravni Slovenije znaša 382,2. Po regijah še vedno najslabše kaže primorsko-notranjski, najbolje pa obalno-kraški in pomurski regiji. Po podatkih Sledilnika covid-19, je trenutno v državi 8.155 aktivnih primerov okužb.
Slovenija je v rumeni fazi, saj je v bolnišnicah manj kot 500 covidnih bolnikov, sedemdnevno povprečje potrjenih okužb pa je pod 600. Za prehod v zeleno fazo je potrebnih manj kot 300 okužb v zadnjih sedmih dneh. Po napovedih Instituta Jožef Stefan (IJS) bi v zeleno fazo lahko prešli okoli 25. maja.
Večina neželenih učinkov po cepljenju predstavljajo splošne težave in bolečina na mestu vboda
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so od začetka cepljenja proti covidu-19 do vključno 9. maja prejeli 2585 prijav neželenih učinkov po cepljenju s cepivom Pfizerja in BioNTecha, 103 po cepljenju z Moderno, 1985 po cepljenju z AstraZeneco in eno prijavo po cepivu Johnson & Johnson. V veliki večini gre za splošne težave in bolečine na mestu vboda.
Glede na skupno 520.000 cepljenj s cepivom Pfizerja in BioNTecha je prišlo do neželenih učinkov pri 1,7 odstotka primerov. Pri 15 starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji je po cepljenju prišlo tudi do smrti, pri čemer pa je komisija pri ministrstvu za zdravje za pet primerov smrti ugotovila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna oziroma ni verjetna. Ostali primeri so še v fazi preiskav. Obravnavanih je bilo tudi osem prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju s cepivom Pfizerja in BioNTecha, kjer je bila potrebna hospitalizacija, a je povezava s cepljenjem malo verjetna oziroma ni bila verjetna.
S cepivom Moderne je bilo doslej opravljenih 78.226 cepljenj, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so prejeli 103 prijave neželenih učinkov. Šest prijav po cepljenju so uvrstili med resne, kar je 5,8 odstotka vseh prejetih prijav s tem cepivom. Pri dveh starejših osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti po cepljenju. V prvem primeru je bila oseba cepljena v času inkubacije in je nato zbolela za pljučnico, zaradi katere je umrla. Drugi primer je še v fazi preiskave. Poleg tega so prejeli še štiri prijave neželenih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna specialistična obravnava oz. hospitalizacija. V treh primerih je šlo za venske tromboze, v četrtem primeru pa za občutek težkega dihanja. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov.
S cepivom AstraZenece je bilo do 9. maja v Sloveniji opravljenih 142.883 cepljenj, prejeli so 1985 prijav neželenih učinkov. Prejeli so 25 prijav po cepljenju, ki jih označili kot resne, kar je 1,3 odstotka glede na vse posredovane prijave. Pri treh osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v dneh po cepljenju, v enem primeru pri osebi z napredovalim malignim obolenjem v paliativni obravnavi. Slednja primera sta še v fazi preiskav. Obravnavane so bile tudi štiri prijave resnih neželenih dogodkov po cepljenju, kjer je bila potrebna hospitalizacija, za tri povezava s cepljenjem ni verjetna.
S cepivom Johnson & Johnson je bilo opravljenih 2162 cepljenj, prejeli so en neželen učinek, šlo je za glavobol in povišano temperaturo.
Potrdili spremembe zakona o nalezljivih boleznih
Poslanci so na današnji seji DZ z 49 glasovi za in 34 proti potrdili vladno novelo zakona o nalezljivih boleznih. Po tej noveli, ki jo je vlada v parlamentarni postopek vložila po nujnem postopku, bi NIJZ posameznika napotil v karanteno v primeru visoko tveganega stika z okuženo osebo, policija pa ob prihodu osebe z območja z visokim tveganjem za okužbo. Med drugim bo oseba morala podpisati izjavo o seznanitvi s karanteno, v nasprotnem primeru ji bo karantena odrejena z odločbo ministrstva, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar.
Posameznika, ki bo prestajal karanteno na domu, bo lahko obiskal zdravstveni inšpektor in ugotavljal, ali se oseba nahaja doma in spoštuje navodila NIJZ. Za nespoštovanje ukrepa so predvidene globe med 400 in 4000 evrov. Razlika glede na veljavno zakonodajo je po besedah Vindišarja v tem, da bodo inšpektorji izvajanje tega ukrepa zdaj tudi sistematično preverjali. Novela ureja tudi pridobitev izjave o karanteni na domu preko informacijske rešitve, v katero bo lahko oseba podatke vnesla sama. To pomenilo razbremenitev policije in zmanjšanje administrativnih postopkov na mejah.
Z dopolnili, ki jih je danes vložila koalicija, so sledili tudi opozorilom parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ki je na ponedeljkovi seji matičnega odbora imela več pripomb. Kot je pojasnil Vindišar, se jasneje definira razmejitev med karanteno in karanteno na domu ter se jasneje določa postopek in pristojnosti napotitve oziroma odreditve karantene na domu. Na novo se določajo tudi podatki, ki jih pristojni organi pridobivajo ali pa oseba sama posreduje za pridobitev izjave o karanteni na domu preko informacijske rešitve.
Z novelo razširjajo tudi definicijo karantene in kdaj se lahko razglasi. To je v primeru, kadar so bile osebe v stiku s povzročiteljem kuge ali virusne hemoragične mrzlice, pa tudi v primeru stika s povzročiteljem druge nalezljive bolezni, za katero je bila razglašena epidemija. Lahko pa za posamezno nalezljivo bolezen NIJZ odloči, da je zaradi nevarnosti hitrega širjenja okužbe, ki predstavlja tveganje za zdravje, tak ukrep potreben.
