Britanska univerza je študijo kombiniranja različnih cepiv začela februarja. Z njo želijo v prvi vrsti ugotoviti, če uporaba različnih cepiv za prvi in drugi odmerek morebiti nudi daljšo ali boljšo zaščito oz. je ta v primeru motenih dobav sploh mogoča.
Medtem ko ugotovitve glede vpliva na imunost še niso znane - napovedujejo jih v nekaj mesecih - pa so bile danes v reviji The Lancet objavljene začetne ugotovitve v povezavi s stranskimi učinki.
V raziskavi, v kateri je bilo vključenih 850 prostovoljcev, starejših od 50 let, so sodelujoči ob štiritedenskem razmiku prejeli bodisi najprej cepivo AstraZenece in nato Pfizerja bodisi obratno. V obeh primerih se je možnost stranskih učinkov pokazala za nekoliko višjo.
Med tistimi, ki so prejeli dva odmerka AstraZenece, jih je denimo o vročini poročalo desetina, medtem ko je delež takih med tistimi, ki so prejeli ločena odmerka, narasel na 34 odstotkov. Podobna so bila razhajanja pri drugih simptomih, kot so mrzlica, utrujenost, glavobol in bolečina v mišicah.
Pri mlajših stranski učinki morda še pogostejši
Vsi ti simptomi so sicer trajali krajše obdobje in drugih varnostnih tveganj niso zaznali. Možno bi bilo sicer, da bi bili stranski učinki v primeru mlajših udeležencev še pogostejši, ugotovitve povzema nemška tiskovna agencija dpa.
"Rezultati kažejo, da mešanje odmerkov lahko vodi v višje število odsotnosti z dela dan po cepljenju," je ugotovitve komentiral vodja raziskave, profesor Matthew Snape, ki meni, da bi bilo to lahko med drugim pomembno z vidika planiranja cepljenja zdravstvenih delavcev.
Aprila so sicer študijo še razširili na cepivi proizvajalcev Moderna in Novavax, ki naj bi predstavljala drugi odmerek po cepljenju z odmerkom AstraZenecinega ali Pfizerjevega cepiva. Vključenih je dodatnih 1050 prostovoljcev, rezultati pa še niso znani.
Norveška uradno opušča cepivo AstraZenece, J&J samo za prostovoljce
Norveška se je zaradi pomislekov o resnih stranskih učinkih odločila, da v celoti preneha uporabljati cepivo proti covidu-19 podjetja AstraZeneca. Cepivo podjetja Johnson & Johnson, ki je prav tako vektorsko cepivo, naj bi medtem v tej skandinavski državi ponudili le še prostovoljcem.
Kot je v sredo pojasnila norveška premierka Erna Solberg, odločitev o umiku cepiva AstraZenece iz nacionalne kampanje cepljenja temelji na ponedeljkovem priporočilu strokovnega odbora in norveškega inštituta za javno zdravje (FHI), poročajo tuje tiskovne agencije.
Obenem so se odločili podaljšati začasno prekinitev uporabe cepiva podjetja Johnson & Johnson, ki pa ga zaenkrat ne umikajo iz kampanje cepljenja. Vlada trenutno preučuje možnost, da bi to cepivo ponudili le še tistim, ki so se z njim sami pripravljeni cepiti. Tega cepiva sicer na Norveškem sploh še niso začeli uporabljati.
Priporočila odbora strokovnjakov deloma temeljijo tudi na oceni trenutne epidemiološke situacije na Norveškem, kjer beležijo relativno malo okužb z novim koronavirusom.
Cepivo AstraZenece bodo vrnili
Bodo pa po besedah premierke predvidoma obdržali že prejete odmerke cepiva Johnson & Johnson za primer, da se razmere poslabšajo, medtem ko nameravajo cepivo AstraZenece ali vrniti državam članicam EU - nabavili so jih namreč v okviru skupnih naročil EU - ali ga donirati revnim državam v okviru mednarodne pobude Covax.
Norveška je cepivo AstraZenece prenehala uporabljati že 11. marca po poročilih o nevarnosti nastanka redkih, a hudih, v nekaterih primerih usodnih, krvnih strdkov po cepljenju. Do tega datuma so z njim cepili okoli 135.000 ljudi ter zabeležili osem primerov resne tromboze, večinoma pri mladih in zdravih ljudeh, štirje so bili smrtni.
Cepivo britansko-švedskega podjetja je iz svoje kampanje cepljenja že pred dobrim mesecem kot prva povsem izločila Danska. Večina evropskih držav ga uporablja le še za cepljenje starejše populacije.
