Zaradi časovnega sosledja s cepljenjem z vektorskim cepivom, ki se aplicira z enkratnim odmerkom, je primer kot mogoč stranski učinek prijavljen na NIJZ, so sporočili iz UKC-ja.
Pri bolnici so takoj ob sprejemu v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah prepoznali življenjsko ogrožajoče stanje, skladno s tem se je začelo urgentno zdravljenje, a se kljub naporom stanje bolnice ni izboljšalo. Trenutno je hospitalizirana v enoti intenzivne terapije v skrajno težkem zdravstvenem stanju, so sporočili iz UKC-ja.
Čeprav je dokazovanje neposredne povezave stvar nadaljnjih postopkov NIJZ, kar še ni bilo opravljeno, se vzbuja utemeljen sum, da gre za vzročno povezavo med cepljenjem in zapletom, so dodali.
Po podatkih nevrološke klinike gre za drugi resen zaplet v Sloveniji, povezan z aplikacijo cepiva proti covidu-19. Oba sta bila pri ženskah, mlajših od 50 let, cepljenih z vektorskim cepivom. Pri prvi bolnici se je zdravljenje zapleta končalo uspešno.
Maja umrla žena slovenskega diplomata
Kot je znano, je komisija, ki je pregledovala primer smrti žene slovenskega diplomata v Bruslju 21. maja po cepljenju s cepivom Johnson & Johnsona, julija ocenila, da je povezava smrti s cepljenjem gotova.
V poročilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o spremljanju neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19 je pisalo, da je v tem primeru smrt nastopila zaradi tromboze v povezavi z nizko vrednostjo trombocitov. Zaradi tega primera so v Belgiji tudi začasno prekinili cepljenje mlajših od 41 let s tovrstnim cepivom.
Evropska agencija za zdravila (EMA) je konec aprila sporočila, da se lahko strdki pojavijo v zelo redkih primerih v kombinaciji z nizko ravnijo krvnih ploščic v roku treh tednov po cepljenju.
Vrsta držav je bila previdnejša
Ker so se redki krvni strdki skupaj z nizko ravnjo krvnih ploščic po cepljenju pojavljali predvsem pri mlajših ženskah, je vrsta evropskih držav uporabo vektorskih cepiv, torej cepiva Janssen in izdelka AstraZenece, že v prvi polovici leta omejila na starejše prebivalce. Glede na spomladanski pregled Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) je kar 13 držav EU cepivo AstraZenece predvidelo le za prebivalce nad določeno starostjo. Italija je to cepivo na primer namenila ljudem, ki so stari 60 let in več, Bolgarija je uporabo vektorskih cepiv omejila le pri mlajših ženskah, Danska pa se je obema vektorskima cepivoma odpovedala. Belgija se je po smrti slovenske državljanke, ki jo je po cepljenju proti covidu-19 s doletela kap, odločila, da cepiva Janssen ne bo več odmerjala mlajšim od 41 let. Slovenske oblasti ji niso sledile. Tudi Evropska agencija za zdravila (EMA), ki je krvne strdke z znižano ravnjo krvnih ploščic sicer uvrstila med zelo redke neželene učinke cepiv družb Janssen in AstraZeneca, ni predvidela starostnih omejitev pri njihovi uporabi.
Prebivalci Slovenije, ki so se za cepljenje odločili šele v zadnjih tednih, so ob širjenju pogoja PCT izbirali zlasti vektorsko cepivo Janssen. Status cepljenega so v tem primeru pridobili že po enem odmerku. Stroka je sicer omenjala, da vektorski cepivi pred novim koronavirusom ščitita nekoliko slabše kot cepivi mRNA, a ta vidik pri večini cepljenih v zadnjem obdobju ni prevladal. Cepiva Janssen je občasno tako celo primanjkovalo, druga tri pa so ostajala.
V UKC Ljubljana so pred tokratnim zapletom po cepljenju s cepivom Janssen že zdravili mlajšo žensko s strdkom ob znižani ravni krvnih ploščic, kakršni se lahko v redkih primerih pojavijo po cepljenju z vektorskimi cepivi. V omenjenem primeru je šlo za cepivo AstraZenece, bolnica pa je preživela.
