Ko britanski vladajoči konservativci v teh dneh opravljajo analize lokalnih volitev, ki so bile prejšnji teden, govorijo samo o Angliji. Poudarjajo, da so tam pridobili 235 svetnikov (zdaj jih imajo 2345) ter večino v dodatnih trinajstih lokalnih vladah (skupno v 63) ter da so se dodatno utrdili v nekdanjih laburističnih utrdbah na severovzhodu Anglije. Tistega, kjer so potegnili kratko, seveda ne izpostavljajo. To pa je predvsem London, kjer je laburistični župan Sadiq Khan prepričljivo dobil drugi mandat. Na vprašanje, ali je v prvem županoval previdno, da bi dobil drugega, odgovoril: »Ne, toliko časa je trajalo, da sem odpravil zmešnjavo, ki jo je za seboj pustil moj predhodnik.« Kdo je že bil to? Sedanji premier Boris Johnson, seveda.
Škoti za referendum, Valižani za novo unijo
Laburisti so bili v Angliji ob kar 327 svetnikov (imajo jih še 1345) in ob večino v osmih lokalnih vladah (imajo jo še v 44 vladah). Priznavajo, da je to zelo slab rezultat, uteho pa so našli v podatku, da so v Angliji zmagali na petih od sedmih županskih volitev, tudi v obeh največjih mestih, Londonu in Manchestru. Poudarjajo tudi, da so zmagali na volitvah valižanskega parlamenta, in to že 27. zapored, ter da so se okrepili v škotskem parlamentu. Tam je vladajoči Škotski nacionalni stranki, ki je na oblasti od leta 2007, za osvojitev absolutne večine zmanjkal en sam sedež. Njena voditeljica in škotska premierka Nicola Strugeon je že dejala, da bo po koncu pandemije razpisala nov referendum o neodvisnosti. Novoizvoljeni valižanski laburistični premier Mark Drakeford je še pred volitvami dejal, da je Združenega kraljestva v sedanji obliki konec in da je treba ustvariti novo unijo, ki bo »odražala prostovoljno združitev naših štirih narodov«.
Prednostna naloga: Združeno kraljestvo ali Anglija?
Johnson je zdaj res pozval k srečanju voditeljev štirih delov Združenega kraljestva. Na začetku kraljičinega torkovega govora, ki ga napiše vlada, pa je dvakrat omenil Združeno kraljestvo. Johnson pravi, da bo prednostna naloga vlade po pandemiji okrevanje, ki bo Združeno kraljestvo naredilo »močnejše, bolj zdravo in bolj uspešno«, ter zmanjšanje družbene neenakosti. Zakonodajni program pa pod drobnogledom razkriva, da je ena od prednostnih nalog predvsem utrditev vladavine konservativcev v Angliji, ki ima v britanskem parlamentu 543 od 650 poslancev. Finančno ministrstvo je že doslej državni denar, namenjen ekonomiji, razporejalo tako, da so ga največ dobila volilna okrožja, ki jih v parlamentu zastopajo konservativni poslanci. Vrsta ekonomskih, izobraževalnih in drugih ukrepov, napovedanih v novem zakonodajnem programu, je zdaj spet očitno namenjenih volilnim okrožjem na severu Anglije in v regiji Midlands, ki so jih konservativci prevzeli laburistom.
Preiskava odziva na pandemijo
V pripravi pa je tudi predlog zakona, ki bi odpravil datumsko določene redne volitve (vsakih pet let) in obnovil star sistem, po katerem jih premier razpiše, kadar koli želi. Naslednje naj bi bile 2. maja 2024. Johnson, ki naj bi pričakoval svojo desetletno vladavino, pa si jih vsekakor želi prej. To je potrdil včeraj, ko je vendarle popustil pritiskom z vseh strani in naznanil uradno neodvisno preiskavo odziva na pandemijo. Začela se bo spomladi 2022 in bo trajala najmanj leto dni. Johnson pa ob tem včeraj v parlamentu ni hotel obljubiti, da volitev ne bo razpisal pred objavo rezultatov preiskave. Nobena skrivnost ni, da se je v prvem letu pandemije in pred uspehom programa cepljenja njegova vlada na pandemijo odzivala porazno, vse tri karantene razglasila prepozno, dve pa odpravila prehitro.
