Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila obravnavo suma nezdružljivosti funkcije predsednika računskega sodišča z opravljanjem funkcije predsednika odbora za revizijo in skladnost pri mednarodni nogometni zvezi FIFA. Ker ni ugotovila kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je postopek ustavila.
»Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v 27. členu določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Glede na namen ustanovitve in način delovanja FIFA ustreza pravnoorganizacijski obliki ustanove, zato v primeru predsednika računskega sodišča Komisija ni ugotovila nezdružljivosti funkcij, saj zakon o integriteti in preprečevanju korupcije poklicnemu funkcionarju ne prepoveduje opravljanja funkcije člana nadzornega odbora v ustanovi,« so zapisali na KPK.
Višina plačila ne predstavlja kriterija presoje
Omenjeni zakon sicer poklicnim funkcionarjem prepoveduje opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti, vendar pa izjemoma dovoljuje opravljanje športne pridobitne dejavnosti. V konkretnem primeru ne gre niti za športno niti za pridobitno dejavnost kljub prejetemu plačilu za opravljanje funkcije predsednika odbora za revizijo in skladnost pri FIFI. Višina plačila v kontekstu določanja pridobitnosti dejavnosti ni relevantna, saj v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami ne predstavlja kriterija presoje in se glede na razmere v posameznih državah lahko bistveno razlikuje, ugotavljajo na komisiji.
Pobuda za poenotenje zakonodaje
Tako v tem kot tudi v preteklih postopkih, ki jih je komisija vodila, pa so bila, kot je opozoril KPK, zaznana sistemska korupcijska tveganja v povezavi z različno ureditvijo nezdružljivosti opravljanja funkcij ter prepovedi članstva in dejavnosti. Zato bo komisija vladi podala pobudo za poenotenje ureditve področja nezdružljivosti funkcij za poklicne funkcionarje, pri katerem se lahko po potrebi opredeli tudi sprejemljiva višina dohodkov, ki jih poklicni funkcionar pri opravljanju dodatne dejavnosti lahko pridobi. Komisija bo v pobudi opozorila tudi na različno sankcioniranje imenovanih in voljenih funkcionarjev v primerih zaznanih kršitev v povezavi z nezdružljivostjo opravljanja funkcij, prepovedjo članstva in dejavnosti, so še zapisali na KPK.
Komisija se je opredelila tudi do izjav, ki sta jih Vesel in nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec dala javnosti glede domnevnega pisnega mnenja komisije, ki naj bi bilo v preteklosti izdano v povezavi s to zadevo. Povedala je, da s takšnim dokumentom ne razpolaga niti ga na poziv komisije ni predložil predsednik računskega sodišča. »Ravnanja, kot so zavajanje in podajanje neresničnih izjav funkcionarjev, lahko komisija obravnava kot sum kršitve integritete. Ker pa v konkretnem primeru ni mogoče v popolnosti ovreči trditve o obstoju dokumenta, saj je izdajo mnenja potrdil tudi Štefanec, prav tako se je nanj v svojih prijavah sprememb premoženjskega stanja skliceval predsednik računskega sodišča, komisija javnih navedb in sklicevanja na dokument, ki kasneje ni bil predložen, ni mogla šteti kot zavajanje in postopka s področja suma kršitve integritete ni uvedla,« so zapisali.
Vesel: Odločitev KPK dobra priložnost za opravičilo
Vesela odločitev KPK glede združljivosti njegovih funkcij ne preseneča, saj so bili vsi argumenti, ki jih je že ob sprejemu funkcije natančno pregledal, logično razumno upoštevani in jih je komisija v ugotovitvah tudi zapisala, so sporočili z računskega sodišča. Ob današnji objavi pa vidi dobro priložnost, da se mu nekateri politični akterji zaradi določenih izjav, ki niso bile na mestu, opravičijo. »Takšno opravičilo, ki ga je sicer iluzorno pričakovati, bi zelo prispevalo h kulturi dialoga v slovenskem javnem prostoru,« se je še odzval Vesel.
