V večini slovenskih naravnih zdravilišč, v katerih niso bili primorani zapreti vrat in so ostali odprti v skladu z vladnim odlokom, so od konca oktobra 2020 sprejemali le goste, ki so bili k njim napoteni na zdravljenje, poslovne goste in športnike. Obdobje zaprtja za zunanje goste so zdravilišča izkoristila za obnovitvena dela, digitalizacijo in oblikovanje novih programov za tiste, ki so koronavirus preboleli.
Novo poglavje po 18. maju
Direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) Iztok Altbauer je s svojo ekipo v zadnjem letu v stalni pripravljenosti in v navezi z njihovimi člani ter kolegi iz tujine iz sorodnih segmentov poslovanja. Z zavedanjem o stanju v državi in dnevnim spremljanjem podatkov o epidemiološki situaciji vladi in pristojnim institucijam podaja predloge za ponovno postopno odprtje naravnih zdravilišč in term. Pričakovani datum odprtja je bila sicer že velika noč, a strogi vladni ukrepi se komaj te dni počasi rahljajo.
»Nemogoče je napovedati popolno odprtje, saj ne moremo vedeti, kdaj bo vsa Slovenija v rumeni fazi in kdaj bomo prešli v zeleno fazo. Vladi smo predlagali, da bi se turistični objekti odprli 18. maja, in to z omejeno zmogljivostjo, 70 odstotkov razpoložljivih sob. Menimo, da bi bilo odprtje pod takimi pogoji na eni strani finančno vzdržno, na drugi strani pa bi se seveda lahko držali vseh predpisanih omejitev NIJZ. Osemnajstega maja pa zato, ker je 17. maja še zadnji dan, ko je razglašena epidemija, če seveda ne bo podaljšana,« je pojasnil Altbauer.
Pregled odpiranja nastanitvenih in gostinskih obratov v slovenskih naravnih zdraviliščih in termah si lahko ogledate na tej povezavi.
Premalo smiselno sprejetih ukrepov
Direktor SSNZ je sodeloval tudi v novoustanovljenem strokovnem svetu za turizem pri ministrstvu za gospodarski razvoj in turizem. »Na teh srečanjih smo si izmenjali precej stališč in dali veliko pobud. Nekatere so bile upoštevane in sprejete, na primer nadomestilo za čakanje na delo in temeljni dohodek, kar nekaj naših predlogov pa ni bilo uslišanih, med njimi tudi razširitev uporabe turističnih bonov, za katere menimo, da v celoti pomagajo slovenskemu turizmu. Uspeh letošnje sezone pa bo zaradi različnih režimov in omejitev prehajanja meja odvisen predvsem od domačih gostov. Prav tako smo vladi predlagali, da bi po vzoru Hrvaške tudi v Sloveniji prednostno cepili turistične delavce, saj bi s tem pokazali odgovornost do vseh gostov. Odziva ni bilo. Predlagali smo tudi bistveno cenejše testiranje tujih gostov ob vrnitvi domov, tako da bi razliko sofinancirala država. Skupni predlog turističnih združenj je bil še, da vlada zniža davek na dodano vrednost po vzoru drugih držav z namenom, da bi se pri drugem zagonu turizma na račun cenovne politike privabilo večje število predvsem domačih gostov. Tudi tukaj ni bilo posluha. Velikokrat imamo občutek, da se na svetu za turizem pogovarjamo, vendar se ne slišimo.«
Letošnja sezona slabša od lanske
»Lansko leto je bilo v naravnih zdraviliščih kar 80 odstotkov domačih gostov in 20 odstotkov tujih. Bojimo pa se, da bo letošnja sezona slabša od lanske. Zdravstveni del v strukturi vseh prihodkov prinaša le 12 do 14 odstotkov, vse drugo se ustvari na prostem trgu. V zadnjem času je sicer veliko zanimanja za obisk pri nas čutiti med nemškimi in avstrijskimi ter italijanskimi turisti, imamo zveste goste iz Srbije, Hrvaške in Bosne. To to so tudi trgi, ki so vezani na lastni prevoz. Skrb vzbujajoč je podatek, da je bilo lani po podatkih Fursa unovčenih za zgolj 37 milijonov evrov turističnih bonov, kar pomeni, da je še vedno na voljo za 200 milijonov evrov turističnih bonov. Seveda ne moremo pričakovati, da bodo glede na omejitve unovčeni čisto vsi. Vabim pa tiste, ki še imajo bone, da jih unovčijo in preizkusijo vse storitve in programe v naravnih zdraviliščih. Lahko jim zagotovim, da jim ne bo žal,« je jasen Altbauer.
Poudarek predvsem na varnosti
Za zaščito gostov pred novim koronavirusom bo v slovenskih naravnih zdraviliščih in termah poskrbljeno na najvišji ravni, saj so se med bivanjem zdraviliških gostov v zadnjih mesecih veliko naučili. Že februarja lani so predstavniki SSNZ uskladili vsa stroga pravila delovanja in ukrepanja skupaj z NIJZ in ministrstvom za zdravje, ki ureja določila, vezana na zdraviliško zdravljenje. Nekatera zdravilišča pa so ukrepe še dodatno nadgradila. Med njimi je tudi skupina Sava Hotels & Resorts.
»Takoj ob začetku pojava epidemije smo se lotili oblikovanja higienskih in zaščitnih ukrepov za maksimalno varnost gostov in zaposlenih ter vpeljali številne ukrepe varnosti in zaščite, ki smo jih poimenovali Sava Hotels & Resorts higienski standard plus. Plus pomeni, da smo še dodatno nadgradili higienska priporočila NIJZ. V času koronavirusa smo poskrbeli za maksimalno varnost zaposlenih in gostov ter uvedli tudi covid garancijo: gostom ponujamo fleksibilen nakup za brezskrbne počitnice, ki vsebuje: stoodstotno brezplačno odpoved v primeru epidemije in različne možnosti plačila, ki prinašajo različne pogoje glede cen in odpovedi,« je nove pogoje poslovanja predstavila Ana Praprotnik, direktorica marketinga v podjetju Sava Turizem, ki ima turistične objekte prisotne od Prekmurja in Bleda do Obale.
Skladno z odlokom vlade konec aprila so se v omenjeni skupini odločili za turistične goste odpreti nastanitvene zmogljivosti v objektih, ki so že do zdaj obratovali za goste in jih je vladni odlok obravnaval kot izjeme. Konec aprila so ponudili še dodatno nastanitev za turistične goste v hotelu Ajda, Terme 3000 – Moravske Toplice in v hotelu Izvir ter v Zdravilišču Radenci.
»Izjemno povpraševanje in obilo rezervacij opažamo tudi pri individualnih apartmajih in hiškah s terasami v zelenju z lastnimi kuhinjami, in sicer v Termah 3000 – Moravske Toplice, Prekmurska vas Ajda in v apartmajskem naselju Prekmurska vas. Zaradi povečanega povpraševanja po kampiranju na Obali in v termah pa smo se odločili odpreti še kamp Lucija v Portorožu in kamp Terme 3000. Za odpiranje konec aprila smo se odločili tam, kjer je nastanitvene zmogljivosti mogoče pripraviti na obratovanje v tako kratkem času, saj smo informacijo o možnem odprtju dobili tik pred zdajci. V drugih objektih poslovanje pod tako strogimi omejitvami ne bi bilo rentabilno, hkrati pa je večje objekte nemogoče ustrezno pripraviti na obratovanje v tako kratkem času, zato jih bomo odpirali postopoma,« je še pojasnila Praprotnikova. Za ponovni zagon vseh turističnih zmogljivosti, vključno s celotno ponudbo, potrebujejo vsaj 14 dni, potreben pa je seveda tudi čas za izvedbo prodajnih in komunikacijskih aktivnosti za privabljanje gostov.
Tudi v Termah Čatež že sprejemajo rezervacije, opažajo pa predvsem povpraševanje za poletne mesece, gosti so v veliki večini iz Slovenije. Pogoji poslovanja so praktično že od lanske (podobne) covid situacije enaki, in sicer lahko gost v Termah Čatež rezervira bivanje brez avansa in ima tudi možnost brezplačne odpovedi rezervacije. Pri samih pogojih dela se natančno držijo smernic NIJZ.
»Da bi čim prej še bolj izboljšali epidemiološko sliko, smo v sodelovanju z lokalnim zdravstvenim domom aktivno pristopili tudi k možnosti cepljenja za zaposlene – kot prednostne strukture delavcev v turizmu in gostinstvu. Upamo tudi, da bo to poletje čim bolj 'svobodno', ne samo za slovenske goste, pač pa si želimo, da bi se situacija normalizirala vsaj še na sosednjih tujih trgih in bi meje ponovno lahko prestopali vsi. Pripravljeni smo, da nas bo 'varni' turizem – z maskami ter spoštovanjem osnovnih higienskih ukrepov, kot sta higiena kašljanja in umivanje rok, spremljal še nekaj časa,« je dejala Alenka Mokrovič Pogačar z oddelka prodaje in marketinga Term Čatež.
Eno najtežjih let poslovanja in skrb za zaposlene
»Zadnje leto je zagotovo eno najtežjih let poslovanja, polno negotovosti in preobratov ter izzivov, s kakršnimi se še nismo srečali. Zavedamo se, da epidemija globalnih razsežnosti ni povzročila težav zgolj v našem podjetju, ampak so njene posledice vidne v celotnem gospodarstvu, še posebno v turistično-gostinskem sektorju. V Termah Olimia smo imeli dejavnost v popolnosti zaprto od 15. marca do 5. junija 2020 in nato od 24. oktobra 2020 pa do prejšnjega tedna. Tako da če slednji del zanemarimo, smo bili samo v letu 2020 zaprti kar 150 dni in v letošnjem letu že več kot 115 dni, z izjemo, da je bil v tem času dovoljen sprejem pacientov z napotnicami za zdraviliško zdravljenje, kar pa sestavlja zgolj nekaj odstotkov našega poslovanja. Zaradi težav pri prehodu meja smo se v tem obdobju osredotočali predvsem na domači trg. Lani smo tako v Termah Olimia ustvarili okoli 185.000 komercialnih nočitev, kar je približno 73 odstotkov v primerjavi z letom prej. Naj ob tem poudarim, da smo te nočitve ustvarili v nekaj več kot sedmih mesecih, kolikor smo bili sploh odprti zaradi ukrepov in omejitev dejavnosti. To nakazuje, da smo zahvaljujoč inovativnim marketinškim akcijam, prepoznavnosti in v veliki meri tudi zaradi turističnih bonov v danih razmerah poslovali zelo dobro. V obdobjih, ko nismo obratovali oziroma obratujemo v bistveno zmanjšanem obsegu, je večina naših zaposlenih na čakanju. Pomembno je dejstvo, da delavcev nismo odpuščali, saj se iz časov, ko smo še dobro poslovali, predobro spominjamo, kako težko je zagotoviti dovolj delovne sile,« je povedal Vasja Čretnik, direktor marketinga in prodaje iz Term Olimia, kjer imajo trenutno v skladu z vladnim odlokom odprto dovoljeno število enot v hotelu Breza, vse apartmaje v aparthotelu Rosa, na voljo so tudi mobilne hiške v kampu Natura in luksuzni šotori v Glamping Olimia Adria Village. Za vse, ki potujejo z avtodomi, pa so na voljo tudi mesta v kampu Natura.
Odprtje celotnega kompleksa načrtujejo v petek, 21. maja. Za ta datum so se odločili glede na trenutno situacijo v državi in upajo, da bodo takrat že sproščeni ukrepi in omejitve. Že ob samem začetku epidemije so v Termah Olimia sprejeli tudi konkretne protokole delovanja in ukrepanja za varno poslovanje v skladu z ukrepi in priporočili pristojnih institucij. Z letošnjim letom uveljavljajo še višji standard in nove protokole za maksimalno zaščito gostov in zaposlenih, kar so poimenovali OlimiaSafe.
Za goste, željne oddiha od težkega leta
»Glede na napovedi nočitev in povpraševanja smo pričakovali rekordno leto, vendar se je situacija povsem spremenila. Večina delavcev je na čakanju od oktobra preteklega leta, zaposleni si resnično želijo na delovna mesta v najkrajšem možnem času,« je povedal Valery Arakelov, direktor Rimskih term, kjer so bili lansko leto, od julija do septembra, zelo dobro zasedeni. V tem obdobju so pri njih bivali predvsem domači gostje, ki so jih obiskali zaradi koriščenja sprostitvenih paketov in turističnih bonov. Bivanje v Rimskih termah je bilo tako kot pri preostalih ponudnikih zdraviliških storitev mogoče ves čas splošnega zaprtja, prav tako za poslovne goste in športnike. Od 26. aprila pa je mogoče tudi počitniško bivanje, prav tako razvajanje v Wellness centru Amalija, odprta imajo tudi znameniti termalni bazen in Deželo savn, ki pa je na voljo le za goste, ki bivajo v hotelu. Kavarna princese Viktorije je odprta za vse goste. Nemoteno se v medicinskem centru Valetuda izvaja ambulantna fizioterapija, odprte so tudi specialistične ambulante.
»Varnost naših gostov in zaposlenih je zagotovo na prvem mestu. Za zaposlene imamo v termah redna tedenska testiranja, upoštevamo vsa stroga priporočila NIJZ. Vse sobe so po odhodu gosta temeljito očiščene, razkužene in prezračene. Za goste smo uvedli dodatni ukrep, ki nadgrajuje osnovni proces prijave v hotel. Prijavo je mogoče opraviti pred prihodom v hotel prek elektronske povezave. Vsi ceniki so gostom dosegljivi prek QR-kod,« je še povedal Arakelov in dejal, da letos računa predvsem na domače goste, željne uživanja in sprostitve. Veliko jih je že pokazalo zanimanje, a čakajo, da se ukrepi še dodatno sprostijo.
