Uredniški kolegij STA, Svet delavcev STA in Sindikat novinarjev STA so danes predsednici Evropske komisije Ursuli Von der Leyen, podpredsednicama Evropske komisije Veri Jourovi in Margrethe Vestager, ter evropskima komisarjema Ylvi Johansson in Janezu Lenarčiču poslali pismo, v katerem so Evropsko komisijo zaprosili za neposredno finančno podporo Slovenski tiskovni agenciji.
Donirajte sredstva za pomoč STA
Zapisali so, da vsi napori za ureditev razmer na STA doslej niso dali rezultatov, in da se gonja proti medijem v Sloveniji dva meseca pred začetkom predsedovanja naše države Svetu EU nadaljuje, če ne celo stopnjuje. Kot so opozorili, STA že več kot 120 dni za javno službo, ki jo opravlja, ni prejela plačila od svojega ustanovitelja, torej Republike Slovenije oziroma v njenem imenu trenutne vlade Janeza Janše.
»Agencija je kljub dosedanjim dobrim pogojem za delo ter odličnim in verodostojnim novinarjem na robu prepada, v katerega bo brez primerne rešitve padla prav v času 30. rojstnega dne samostojne Slovenije in tudi STA. In to kljub temu da vlado k našemu sofinanciranju vežeta tako zakon o STA kot od konca lanskega leta še dodatno določilo v sklopu protikoronskega zakona, ki ga je potrdila vladna koalicija in vladi za letos nalaga plačilo javne službe v skladu s sprejetim poslovnim načrtom tudi brez sklenjene pogodbe,« so opozorili.
Vladni zavlačevalni manevri in norčevanja
Na STA ugotavljajo, da se je vlada »izključno z namenom zavlačevanja« odločila vprašati Evropsko komisijo o morebitni nedovoljeni državni pomoči, saj se je takrat zavezala, da bo denar nakazala, takoj ko bo prejela ustrezen odgovor. Kljub hitri reakciji Evropske komisije pa se je »znova izkazalo, da je vlada Janeza Janše ta korak uporabila zgolj kot še en zavlačevalni manever. Še več, njen nov izgovor je, da je vlada glede omenjenega denarja spraševala za nazaj in da so bila sredstva v višini 2,5 milijona evrov že izplačana,«
Po oceni STA velja enako tudi v primeru zahtev za predajo poslovne dokumentacije, ki je, potem ko so jo na vladi kar nekaj časa terjali prek svojih medijev in družbenih omrežij, nikoli pa uradno, zdaj obtičala neznano kje, saj je nenadoma ne želijo sprejeti. Ob tem so spomnili, da je bil minister za notranje zadeve Aleš Hojs ob prisotnosti komisarke Ylve Johansson na dan, ko je bila dokumentacija poslana, vidno vzhičen in je napovedal takojšnjo rešitev za STA. »Od vsega tega ni bilo nič. Kot kaže, se je minister ponorčeval, ne le iz nas, pač pa tudi iz evropske komisarke,« pravijo na STA.
»Veličasten odziv« slovenske javnosti ne zadostuje
Kot poudarjajo na STA, se je zaradi vsega tega v Sloveniji prebudila novinarska srenja in civilna družba ter prav v ponedeljek, na svetovni dan svobode medijev, zagnala kampanjo zbiranja sredstev za obstanek STA. »Odziv je veličasten in nas zaposlene na agenciji navdaja z upanjem, da nam lahko uspe,« so zapisali, ob tem pa se vprašali, ali je pomoč ljudi, med katerimi so tudi taki, ki bi je sami bili bolj potrebni, »res edina možnost, da sredi Evropske unije ubranimo svobodo medijev in s tem demokracijo«.
Zaposlene na Slovenski tiskovni agenciji veseli, da se je Evropska komisija odločila poiskati bolj učinkovita orodja za zaščito svobode medijev, vendar pa bi bilo lahko to, kot so opozorili, za STA že prepozno. »Ker si verjetno nihče ne želi, da bi se madžarski scenarij nadaljeval tudi v Sloveniji in morda še v kateri od držav članic EU, je nujno, da Evropska komisija še naprej z vsemi vzvodi poskrbi za to, da se črni scenarij ne bo uresničil. Morda tudi z neposredno finančno podporo STA iz sredstev, o alokaciji katerih odloča Evropska komisija sama,« so še zapisali na STA.
