Minuli teden je minil v znamenju objav rezultatov poslovanja družb. Več kot polovica podjetij, vključenih v indeks S&P 500, je že objavila rezultate poslovanja v prvih treh letošnjih mesecih, pri čemer jih je 87 odstotkov preseglo pričakovanja. Najbolj so presenetile banke, finančne družbe in družbe, ki se ukvarjajo s trajnimi dobrinami. Podobna slika je tudi v Evropi, kjer je o rezultatih poročala približno polovica družb z indeksa Stoxx 600, med katerimi jih je 70 odstotkov preseglo pričakovanja.
Soj žarometov je padel na družbe Apple, Microsoft, Amazon, Alphabet, Facebook in Tesla, ki so z doseženimi rezultati presegle pričakovanja analitikov. Apple je ponovno poročal o odličnih rezultatih: prihodki so zrasli za 54 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, dobiček pa se je podvojil. Navdušili sta diviziji prodaje računalnikov mac in ipadov s 70-odstotno in 79-odstotno rastjo prodaje, kar lahko pomeni, da so prehod z Intelovih na lastne procesorje M1 dobro sprejeli tudi potrošniki. Delničarji bodo nagrajeni s 7 odstotkov višjo dividendo, družba pa bo namenila še 90 milijard dolarjev za odkupe lastnih delnic.
Amazon je v prvem četrtletju prihodke povišal za 44 odstotkov glede na enako obdobje lani, dobiček pa je potrojil, vendar tudi to ni bistveno spremenilo gibanja cene delnice podjetja, ki je v tem tednu, merjeno v evrih, pridobila dobre 4 odstotke. V prvem četrtletju je Tesla dostavila 184.000 vozil modela 3 in modela Y. S prodajo električnih vozil bi Tesla pridelala 181 milijonov dolarjev izgube, vendar pa so s prodajo kriptožetona bitcoin uspešno poiskati nov vir zaslužka poleg že uveljavljene prodaje ogljikovih odpustkov. Delnica je teden v evrih zaključila 2,33 odstotka nižje. Rast delniških indeksov je proti koncu tedna zavrla načrtovana reforma ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki vključuje skupno več kot 4000 milijard dolarjev izdatkov za delovna mesta in družine. Sredstva za omenjene reforme želi pridobiti z višjo obdavčitvijo najbogatejših in podjetij.
Med pomembnejšimi makroekonomskimi objavami so bili podatki o gospodarski rasti ZDA v prvem četrtletju, ki je, prilagojena na letno raven, znašala 6,4 odstotka. Slabše se je odrezalo evrsko območje, kjer je bil upad BDP v prvem četrtletju glede na preteklo četrtletje 0,6-odstoten, prilagojeno na letno raven pa 1,8-odstoten. Evrsko območje se je tako pričakovano znašlo v novi tehnični recesiji. V Nemčiji je BDP v prvem četrtletju glede na preteklo upadel za 1,7 odstotka, vendar se je klub temu izognila tehnični recesiji, saj sta za to potrebni dve zaporedni negativni četrtletji. Podatki so bili pričakovani in bi jih lahko povzeli kot ceno počasnega cepljenja in nadaljevanja restriktivnih ukrepov na stari celini.
