Nekaj tednov pred predsedniškimi volitvami, na katerih je zmagovalec znan vnaprej, in nekaj dni pred koncem ramadana, ki je za muslimane sveti mesec, je 55-letni sirski samodržec in tiran Bašar Al Asad s predsedniškim dekretom razglasil amnestijo za številne zapornike. Režimska novinarska agencija SANA ni razkrila, koliko jih bo tako prišlo iz zapora, a trdi, da bodo izpuščeni tudi jetniki, ki so obsojeni zaradi sodelovanja v »terorizmu«, če niso zagrešili umora. Od leta 2012, ko se je razmahnil upor proti Asadu, velja za teroristično dejanje vsaka dejavnost proti diktatorskemu režimu. Tak zakon je del brezobzirnega nasilja, s katerim je Asad uničil Sirijo in ostal na oblasti.
Po poročanju agencije SANA bodo lahko izpuščeni tudi zaprti prekupčevalci mamil, tihotapci (a ne orožja) in utajevalci davkov pod pogojem, da plačajo ustrezno denarno kazen. Dezerterji pa lahko dosežejo nekaznovanje, če se javijo oblastem v treh mesecih, če so v Siriji, oziroma v šestih mesecih, če so v tujini. Dekret o amnestiji, iz katere so izvzeti izdajalci in vohuni, hkrati spreminja smrtno kazen v dosmrtni zapor, dosmrtni zapor pa v 20-letno zaporno kazen.
Četrta amnestija v sedmih letih
Asad je že v letih 2019, 2018 in 2014 razglasil amnestijo. Zelo premišljeno in s prav peklenskim načrtom, ki se mu je tudi posrečil, pa je leta 2011 iz zaporov izpustil več sto sunitskih džihadistov, medtem ko je na tisoče mirnih protestnikov še naprej gnilo v zaporih, kjer so jih mučili, če ne ubili. Prav ti pred desetimi leti izpuščeni džihadisti so potem v veliki meri prispevali jedro kadrov, ki so oblikovali Islamsko državo (IS). Ta se je razširila v Siriji in Iraku. Širitev IS v Siriji je jeseni 2015 omogočila, da je v prid Asada začela predvsem z letali posredovati Rusija, in to proti upornikom, medtem ko so glavne operacije proti IS vodile ZDA s sirskimi Kurdi. Brez ruske pomoči proti sunitskim upornikom bi bil Asad do konca leta 2016 najbrž povsem poražen. Tako pa je ta tiran, ki so mu s svojo pehoto bistveno pomagali tudi šiiti z vsega sveta, ne le ubranil Damask z okolico, ampak do leta 2017 osvojil pomemben kos državnega ozemlja.
Danes Asad, ki je leta 2015 nadzoroval komaj 20 odstotkov ozemlja, uradno obvladuje 70 odstotkov ozemlja. Dejansko pa je Sirija razdeljena na enklave in vsaka ima svojega tujega zaščitnika (Rusijo, Iran, Turčijo, ZDA), svoje gospodarstvo, svoje oborožene sile, vladajočo etnično skupino ali veroizpoved.
Po desetih letih državljanske vojne hujših spopadov ni več, a Sirija je porušena in ogromna sredstva za obnovo bi lahko dale le zahodne države, ki pa to pogojujejo s koncem Asadove diktature. Rusija pri tem pritiska na Asada, naj vsaj na videz pokaže dobro voljo. Morda prav zato zdaj prihaja do amnestije.
