Razstavišče Moja Ljubljanica na Vrhniki velja za zgodbo o uspehu. Med drugim so razstavili 40.000 let staro leseno konico in najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, prejeli pa so tudi Unescov znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino. Kot kaže, pa prihodnost razstavišča kljub vsemu ni tako svetla. Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) so se namreč odločili, da bodo po koncu letošnjega leta razstavljeno zbirko, katere skrbnik so po pooblastilu ministrstva za kulturo, odpeljali z Vrhnike, ker tamkajšnja občina ni pripravila dolgoročne strategije.

Ta je potrebna, ker se konec leta izteka petletno obdobje Doživljajskega razstavišča Ljubljanica, katerega del je tudi Moja Ljubljanica, da bi zadostili pravilom evropskega financiranja. Če bi dejavnost predčasno prekinili, bi morala vrhniška občina, ki je vodilna partnerica projekta, v njem pa sodelujeta še MGML in Biotehniška univerza v Ljubljani, vračati sredstva. Cilj naj bi bil, da razstava ostane tudi po koncu evropskega financiranja. Na ta način naj bi skrbeli za kulturno in naravno dediščino ter razvoj turizma.

Dvakrat podaljšali sodelovanje

Vodja projekta pri MGML Irena Šinkovec je zatrdila, da so občino Vrhnika več kot dve leti prosili za strateške usmeritve lokalne skupnosti in podlage za dolgoročno upravljanje razstavišča, s čimer bi se končalo kratkoročno podaljševanje sporazuma o sodelovanju med občino in MGML oziroma projektno vodenje. Nazadnje so za rok postavili november lani, a jim občina še vedno ni poslala strategije. Župan Vrhnike Daniel Cukjati nasprotno trdi, da si občina želi dolgoročne oblike upravljanja pod okriljem občinskega javnega zavoda in da je projektno vodenje želja MGML.

Županovih besed ne potrjuje dopis, ki ga je junija lani MGML poslal občini. Iz dopisa je jasno, da se MGML zavzema za dolgoročno upravljanje, medtem ko so na željo občine dvakrat kratkoročno podaljšali sodelovanje. Prvič je občina za enoletno podaljšanje zaprosila konec leta 2018 zaradi lokalnih volitev »z zavezo, da bodo takoj po volitvah pripravili predlog za dolgoročno upravljanje razstavišča«. Kot je vodstvo MGML še zapisalo v omenjenem dokumentu, sta Cukjati in vodja oddelka za družbene in gospodarske dejavnosti Matej Černetič novembra 2019 znova prosila za podaljšanje sporazuma za leti 2020 in 2021, razkrila načrte o zmanjšanju proračunskih sredstev za razstavišče z 80.000 na 60.000 evrov na leto, rešitve za dolgoročno upravljanje pa nista podala.

Kljub temu je januarja letos Černetič v korespondenci z MGML zavezo o pripravi strategije označil za nesporazum in odgovornost zanjo prevalil na drugo stran. Da se »glede na to, da razstavo upravlja MGML, od njih pričakuje, da predstavijo strategijo«, je že lani zatrdil tudi Cukjati. V MGML sicer ne zahtevajo načrtov o vsebini razstave, za katero so zadolženi sami, ampak o organizaciji, vpetosti v lokalno okolje in načinu financiranja, kar naj bi bilo v domeni občine.

MGML se je že odločil

»Občina Vrhnika je brez vsebinske utemeljitve dvakrat podaljšala projektno obliko in tudi do dogovorjenega roka novembra 2020 ni posredovala strateških usmeritev lokalne skupnosti za nadaljevanje dejavnosti. V začetku januarja 2021 nas je celo obvestila, da tega ne bo storila, zato so strokovne službe MGML nadaljnjo obravnavo Ljubljanice umestile v petletni program MGML in delovanje prenesle v Ljubljano,« pravi Irena Šinkovec, ki ji je občina 25. marca poslala vabilo k nadaljnjemu sodelovanju, v katerem je Cukjati zapisal, da bodo zasnovo za delovanje razstavišča pripravili Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica in Zavod Ivana Cankarja.

Ker »ni bilo več časa za prelaganje odločitev«, je MGML dejavnosti preusmeril v Ljubljano. Irena Šinkovec pravi, da Cukjatijev predlog ne prinaša nič konkretnega, še manj strateškega. »Menimo pa, da za nastalo situacijo to ni bistveno in odraža zgolj to, da občina Vrhnika v svetovno znani dediščini kraškega in barjanskega porečja Ljubljanice dejansko ne prepozna razvojnega potenciala lokalne skupnosti, ki bi si zaslužil umestitev med strateške naloge občine,« pravi Irena Šinkovec.