Albanski premier Edi Rama je imel sinoči na glavnem trgu Skenderbeg v Tirani velik povolilni shod, na katerem je dva dni po nedeljskih parlamentarnih volitvah razglasil zmago, potem ko so mu jo po prvotnem zaostanku napovedali tudi rezultati državne volilne komisije.
Po preštetih glasovnicah s 5107 od 5199 volišč (dobrih 98 odstotkov) je Ramova Socialistična stranka Albanije osvojila 74 poslanskih sedežev v 140-članskem parlamentu. Šestinpetdesetletni Rama, ki je na čelu vlade od leta 2013, bi s tem dosegel veliko zmago, potem ko je bil med kampanjo tarča kritik glede slabega vodenja boja proti epidemiji in krivde za gospodarsko krizo.
Glavna konkurentka socialistov, Demokratska stranka Lulzima Bashe, ki je bila na čelu trinajstčlanskega Zavezništva za spremembe, je po podatkih volilne komisije dobila 59 sedežev, Gibanje za socialistično integracijo, ki je blizu demokratom, pa štiri sedeže. Še v nedeljo so demokrati razglasili zmago, ko so prvi rezultati kazali, da so skupaj z Gibanjem dobili polovico glasov, socialisti pa 44 odstotkov. A z naraščanjem števila preštetih glasovnic so se počasi potrdili izidi vzporednih volitev, ki so pokazali zmago Rame.
Slednji je včeraj na shodu v Tirani demokratom popihal na dušo, da so bili dobri tekmeci, »ki jih je bilo premagati težje kot Barcelono Pepa Guardiole«. Vendar je bilo v očitno poraženi glavni opozicijski stranki že zaznati trenja s prvimi pozivi k odstopu Bashe, kot so poročali albanski časniki.
Tri sedeže je po podatkih volilne komisije osvojila Socialdemokratska stranka. Ostalih trinajst je prejelo po manj kot odstotek podpore.
Še en domnevni non-paper
Srbskega predsednika Aleksandra Vučića je medtem razjezilo, da je kosovski premier Albin Kurti glasoval na albanskih volitvah, saj ima dvojno državljanstvo. Dejal je, da je o tem obvestil predstavnika EU za dialog Beograda in Prištine Miroslava Lajčaka, ter dodal, kakšen škandal bi nastal, če bi on denimo glasoval na Kosovu.
Sicer pa se je Vučić odzval na še en domnevni neuradni dokument, tako imenovani non-paper, ki se je pojavil v javnosti in ga je objavil kosovski časnik Koha Ditore. Govori o korakih, ki naj bi jih storila Beograd in Priština za rešitev odprtih vprašanj in na koncu medsebojnega priznanja. Časnik je dodal, da avtentičnosti dokumenta ni mogel potrditi, da pa naj bi za njim stala uradna Pariz in Berlin, kar je nemški veleposlanik na Kosovu zanikal. Vučić je dejal, da dokument ni povsem slab za Srbe, da pa ga zavrača, ker jim po njegovem ponuja 90 odstotkov manj pomembnih zadev, medtem ko bi Kosovo dobilo najpomembnejše, namreč priznanje. Dodal je, da je samo 50 oseb, ki so tako dobro obveščene in bi ga bile zmožne napisati, sam pa sumi, da za njim stoji avtorica. Dodal je, da ga dokument skrbi bolj kot nedavno objavljeni non-paper o spreminjanju meja v regiji.
Dokument predvideva vzpostavitev »avtonomnega okrožja« na severnem Kosovu, ki bi bilo del ustavnega reda Kosova, imelo pa bi lokalno samoupravo na gospodarskem, finančnem, kulturnem, šolskem in drugih področjih ter lastno policijo. Srbska pravoslavna cerkev bi imela tam »privilegiran status«, Srbija pa bi se na koncu, ko bi ratificirala pravno zavezujoči sporazum, obvezala, da ne bo več nasprotovala članstvu Kosova v mednarodnih organizacijah. Proces bi se zaključil pred koncem februarja 2022.
Dialog Prištine in Beograda se bo nadaljeval 11. maja. agencije
