Dolga leta se je med ZDA, Armenijo in Turčijo vsakega aprila odvila podobna zgodba. Bela hiša je pripravljala izjavo ob armenskem dnevu spomina na sto tisoče žrtev turških pobojev in pregona Armencev med prvo svetovno vojno. Armenski izseljenci v ZDA in uradni Erevan so lobirali pri Beli hiši, naj dogodke označi tako, kot jih razumejo sami: z besedo genocid. K temu so spodbujali tudi njihovi zavezniki v ameriškem kongresu, medtem ko je Turčija svarila in lobirala, naj se to nikar ne zgodi, in opozarjala pred poslabšanjem odnosov. In potem se, ob takšnih in drugačnih razlagah ameriških predsednikov, to zares nikoli ni zgodilo. Vse do letos.
»Vsako leto se na ta dan spominjamo življenj vseh tistih, ki so umrli med genocidom nad Armenci v času otomanskega imperija, in se znova zaobljubljamo, da bomo preprečili, da bi se takšna grozota kdaj ponovila. Začelo se je 24. aprila 1915, ko so otomanske oblasti v Konstantinoplu aretirale armenske intelektualce in voditelje, potem pa je bilo v kampanji iztrebljanja milijon in pol Armencev deportiranih in pobitih ali pa so izgubili življenje v pohodih smrti,« je v soboto v izjavi zapisal Biden. S tem je postal prvi ameriški predsednik, ki je otomanski genocid nad Armenci priznal v uradni izjavi. Sicer sta pred njim o tem, da se je zgodil, govorila Ronald Reagan in tudi Barack Obama, vendar slednji med volilno kampanjo, ne pa tudi potem, ko se je vselil v Belo hišo, kar je leta 2009 posebej ujezilo armensko skupnost v ZDA.
Da bo dogodke priznal za genocid, je tudi Biden obljubil že med kampanjo, in sicer ob izjavi, ki jo je kot predsedniški kandidat dal aprila lani rekoč, da bi nepriznavanje dogodkov za genocid peljalo k ponovitvi grozot. To je argument, ki so ga v svojem lobiranju uporabljali tudi Armenci. Zdaj pokojni Sam Azadian, ki je dolga leta organiziral spominski dogodek na newyorškem Times Squaru, je znal povedati, da je Hitler sam nekoč dejal: »Kdo pa, ne nazadnje, danes govori o uničenju Armencev?«
Turčija priznava množične deportacije in žrtve Armencev med prvo svetovno vojno, trdi pa, da se je to dogajalo iz varnostnih razlogov, da žrtev ni bilo nekaj čez milijon, kot navajajo neodvisni zgodovinarji, ampak precej manj, in da ni šlo za sistematično iztrebljanje Armencev, ki so v vojni sodelovali z Rusi. Čeprav je Bela hiša minuli teden pripravljala diplomatski teren za priznanje genocida, kar je sicer storilo nekaj več kot trideset držav, med njimi Nemčija, Francija in Velika Britanija, se je uradna Ankara pričakovano odzvala ostro. Takoj je na zagovor poklicala ameriškega veleposlanika in opozorila, da so nastale »globoke rane« v medsebojnih odnosih, zunanji minister Mevlüt Çavusoglu pa je rekel, da v celoti zavrača ameriško izjavo. Tiskovni predstavnik predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je po poročanju Reutersa dejal, da je izjava »nezaslišana« in da bo odgovor Ankare sledil v naslednjih dneh in mesecih v različnih oblikah ter da bo odslej vse, kar skupaj počnejo ZDA in Turčija, »pod urokom te nesrečne izjave«. Erdogan jo bo predvidoma komentiral danes po seji vlade. ba
