DZ je obravnaval odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020-2022 in za obdobje 2022-2024. Četrta sprememba odloka za obdobje 2020-2022 je potrebna, ker so se izjemne okoliščine, povezane z epidemijo, od jeseni bistveno okrepile, kar ima vpliv na vse javne blagajne. Spremenila se je tudi makroekonomska napoved, zato učinkov ukrepov na javne finance v času priprave sprememb proračuna države za leto 2021 ni bilo možno načrtovati, je dejal finančni minister Andrej Šircelj.
Ker je potrebno nadaljnje ukrepanje zaradi epidemije, vlada predlaga zvišanje meje dovoljenih izdatkov. Po predlogu se bo letos zgornja meja izdatkov javnih financ povečala na 25,3 milijarde evrov, javnofinančni primanjkljaj naj bi znašal 8,6 odstotka BDP. Dovoljena zgornja meja izdatkov proračuna se bo glede na mejo, določeno novembra lani, zvišala za 800 milijonov evrov na 14,32 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj naj bi znašal 8,6 odstotka BDP. »S tem se bo omogočilo nadaljnjo nemoteno financiranje vseh ukrepov, določenih v interventnih zakonih,« pravi Šircelj.
Postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja
V naslednjih letih je predvideno postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja, in sicer naj bi ta v letu 2022 znašal 5,7 odstotka BDP pri zgornji meji porabe 25,050 milijarde evrov, v letu 2023 3,8 odstotka BDP pri zgornji meji porabe 25,045 milijarde evrov in v letu 2024 2,8 odstotka pri zgornji meji porabe 25,430 milijarde evrov.
Postopoma naj bi upadal tudi proračunski primanjkljaj: v letu 2022 naj bi znašal 4,9 odstotka BDP in zgornja meja porabe 13,30 milijarde evrov, v letu 2023 3,6 odstotka BDP in zgornja meja porabe 13,06 milijarde evrov ter v letu 2024 2,5 odstotka BDP in zgornja meja porabe 12,75 milijarde evrov.
Odlok za naslednja leta je pripravljen v času velike negotovosti, je dejal minister, se pa ta negotovost zmanjšuje glede na precepljenost in »tukaj smo na dobri poti, da bomo v teh letih, predvsem v letih 2023 in 2024, živeli in seveda tudi gospodarili v popolnoma normalnih okoliščinah«. Minister pričakuje, da bo Evropska komisija podaljšala izjemne okoliščine in s tem odstopanja od veljavnih pravil in s tem tudi omogočila, da v letu 2022 ne bodo sledili strogemu fiskalnemu pravilu.
Koalicija za, opozicija proti
V koaliciji ter v DeSUS in SNS so napovedali podporo odlokoma, v SD, LMŠ in SAB bodo proti, skupna nepovezanih poslancev pa bo vzdržana. Koalicija je poudarjala, da so višji izdatki nujni za podporo gospodarstvu in ljudem v času epidemije ter da je vlada pri tem ravnala pravilno in učinkovito. V opoziciji so na drugi strani opozarjali na visoko rast zadolženosti in na izdatke, ki niso neposredno povezani s posledicami epidemije, izpostavili so tudi, da niso jasni finančni učinki napovedanih davčnih sprememb.
