Predsednica žirije Mimi Podkrižnik je po pisanju današnjega Dela dejala, da člani letošnje žirije za nagrado kresnik prihajajo iz različnih sfer in imajo svoje poglede na literaturo, zaradi česar so se njihova spletna srečanja razvijala v plodne literarne debate, po zadnjem sestanku pa so bili po njenih besedah zadovoljni.
V deseterico nagrade časopisne hiše Delo so uvrstili romane devetih pisateljev in pisateljice, ki so bila izdana pri različnih založbah, zgolj Litera je zastopana z dvema romanoma. Evald Flisar v knjigi Moje kraljestvo umira (KUD Sodobnost International) piše o uspešnem pisatelju, ki doživi blokado in se pred zlo usodo zateče na švicarsko kliniko Berghof, kjer se že zdravi več znanih imen svetovne literature.
Kolektivni roman Šala (Litera) Boruta Goloba prinaša zgodbo o ključnih 20 letih globalizacije, pisano s tovarniške perspektive proletariata: o letu 1987 kot poslednjem izdihljaju socialističnega režima in letu 2007 kot zadnjem letu pred zlomom neoliberalizma ter krizo, ki je sledila. Pri Literi je izšel tudi roman Kar se začne z nasmehom (Litera) Toma Podstenška, ki se dotika širjenja govoric v sodobni informacijski družbi ter se na več ravneh poigrava z zabrisano mejo med resnico in lažjo, fikcijo in resničnostjo.
Dva prvenca, le ena nominiranka
V širšem naboru finalistov sta dva prvenca. Prvega, Agni, (LUD Šerpa) podpisuje Borut Kraševec. Gre za ljubezensko dramo z elementi kriminalnega romana in inovativno poetiko, spleteno iz treh pripovednih linij: živalske, dekliške in odrasle. Njihove usode se prepletajo in z novih gledišč razkrivajo tabuje, kot so incest, kanibalizem in poligamija. Drugi prvenec pa je roman Na drugem koncu sveta (Mohorjeva Celovec) celovškega pisca Vincenca Gotthardta, v katerem je po navedbah Dela veliko Koroške, ki pa je lahko kjerkoli na svetu: »Gre za dom v tujini in tujino doma.«
Edina letošnja nominiranka pa je Mirana Likar z romanom "o iskanju svobode in intimni zavezanosti življenju, ki je nenehno na preizkušnji", Pripovedovalec (Goga). Glavni junak zvesti poslušalki ob koncu življenja pripoveduje zgodbo o vsem, kar je izkusil v vojni, na frontah, v taboriščih, kjer je moral prevzemati različne identitete.
Gašper Kralj bralce v Škrbinah (*cf.) popelje v Barcelono, kjer naj bi pripovedovalec, nekdanji aktivist in prevajalec, sodeloval na konferenci. Tam spozna in se zaplete s Claro, njuno razmerje pa se nato odvije kot nenavadna ljubezenska igra. Kurji pastir (Beletrina) je »proza spomina« letošnjega velikega Prešernovega nagrajenca Ferija Lainščka, v kateri se pisatelj z značilno nežno avtorsko govorico vrača v svoje zgodnje otroštvo.
Zmagovalec bo znan na kresni večer, 23. junija
Dušan Merc je Črno masko (Slovenska matica) zasnoval na biografskih okruških velikega skladatelja Marija Kogoja. Izhajajoč iz stvarnih in v marsičem kontroverznih življenjskih okoliščin postavlja v fokus skladateljevo kompleksno notranje doživljanje. Deseti nominirani roman je Malabar (Miš) Iva Svetine, v katerem je pisatelj podal zgodbo o tem, kako preživeti odhod ljubljenega človeka, kako zaceliti rane in kako postati celostno bitje, ko se nam zdi, da namesto nas po svetu hodi le še naša senca.
Od desetih finalistov jih bo čez mesec ostalo le še pet, na kresni večer, 23. junija, pa bo na Rožniku sledila prireditev s slavnostno razglasitvijo lavreata.
