Odlika romana, kot je za naš časopis povedal predsednik žirije, literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik, je v tem, da je to delo, ki hoče nagovarjati vse: "Literarne strokovnjake, ker uporablja sredstva, ki jih stroka ceni, denimo pristop k isti zgodbi s petih različnih perspektiv, a tudi širši krog bralcev, saj obravnava temo, ki je že sama po sebi tragična, srhljiva in pretresljiva ter bo v bralcu zbudila ustrezno zanimanje."

Ob spremni kulturni program na Rožniku, ki ga je letos oblikovala režijska taktirka Igorja Likarja in je pod imenom Studio kresnik združil glasbeni skupini Jararaja in Sedmina, kantavtorja Boštjana Narata, plesni duo Rosane Hribar in Gregorja Luštka ter seveda kresnice, tradicionalno spadata rožniški golaž in njegova vegetarijanska različica, orehova potica, ob tem pa še napovedi obiskovalcev o potencialnem zmagovalcu, kakor si jih med sabo podajajo ob omenjeni jedači (tisti, ki podelitev kresnika obiskujejo že dlje časa, se spomnijo, da je nekoč dejansko obstajala stavnica). Videti je bilo, da letos večina obiskovalcev, pa naj je šlo za literarne kritike, nekdanje nagrajence ali "zgolj" zavzete bralce, stavi prav na tistega, ki je nazadnje nagrado, težko 5000 evrov, tudi dejansko prejel, zato sama razglasitev bržkone ni bila zelo pretresljiva. Morda se je prav zato predsednik žirije odločil uvesti dramaturški lok, v katerem je prvič v zgodovini podeljevanja nagrade kresnik razglasil še preostale stopničke (torej prvega, drugega, tretjega in četrtega spremljevalca) in prisotne s tem držal v napetosti, medtem ko "spremljevalcem" bržkone ni bilo preveč prijetno.

Hladnik je povedal še, da odločitev žirije za Jančarja, ki je "že uveljavljen pisateljski veteran", ni bila konformistične narave. "Vemo, da so bile tudi situacije, ko je bil Jančar med nominiranci, a ni bil razglašen za zmagovalca; toda glede na literarno spretnost in profesionalizem so se tokrat glasovi, v primerjavi z vsemi preostalimi nominiranci, nabrali na njegov račun." Med letošnjimi poletnimi počitnicami bodo torej tisti, ki dajo kaj na nagrade, najbolj posegali po do zdaj že devetem Jančarjevem romanu, ki - kot je to za Jančarjevo pisanje tudi sicer v navadi - opisuje razmerje med krhkim posameznikom in zgodovinsko usodo; gre za zgodbo o Nemcih, partizanih in ljudeh, ki niso hoteli biti ne eno ne drugo, a so bili deležni obojega: nasilnosti okupacije in nasilja, v katerega je prerastel narodni odpor. A glede na mojstrsko pisanje, ki presega okvirje ideologije, je jasno, "da bo ta roman na ideološki način bral samo tisti bralec, ki bo to hotel," je še dodal Hladnik.