Torkova obsodba bivšega policista Dereka Chauvina za smrt temnopoltega Georgea Floyda lani v Minneapolisu je v Združenih državah najprej požela široko odobravanje, nato pa spraševanje, kako se lotiti perečih in občutljivih vprašanj spornega policijskega ravnanja in rasizma. Po večinskem prepričanju je bilo z obsodbo, po kateri Chauvinu grozi do 40 let zapora, pravici zadoščeno. A večina komentatorjev tudi opozarja, da ena obsodba, naj bo še tako odmevna in pomembna, ne rešuje globlje zakoreninjenih problemov. Kaj torej storiti?
Nadzor pravosodnega ministrstva nad mestno policijo
Eno prvih potez je potegnilo zvezno ministrstvo za pravosodje, ki je včeraj zjutraj sporočilo, da odpira preiskavo o ravnanju in praksah policistov v Minneapolisu. To lahko pelje do tega, da ministrstvo ob soglasju sodišča prevzame nadzor nad policijo v največjem mestu Minnesote in bdi nad izvajanjem reform za odpravo problematičnih praks, kar lahko traja tudi več let.
Takšen nadzor pravosodnega ministrstva nad reformami v problematičnih mestnih policijah ni novost. Praksa obstaja od leta 1997, najbolj so jo uporabljali v času predsednika Obame, in sicer v najmanj štirinajstih mestih, med drugim v Fergusonu, Clevelandu, Chicagu, Portlandu, Seattlu, New Orleansu, Baltimoru… Trumpova vlada je prakso prekinila, Bidnova jo vpeljuje nazaj.
V zraku visi tudi vprašanje širših reform. Lanska smrt Floyda, ko mu je Chauvin več kot devet minut klečal na vratu in so to posneli mimoidoči, je povzročila zgražanje in velike proteste, med katerimi so se pojavile tudi zahteve po jemanju finančnih sredstev policiji. To se je sčasoma tudi za demokrate izkazalo za nesprejemljiv predlog.
Zakonodajo pripravljata obe stranki
Zato pa so pripravili svoje predloge. Biden bo o tem predvidoma spregovoril v svojem prvem govoru pred skupnim zasedanjem obeh domov kongresa, ki ga bo imel prihodnjo sredo ob sto dneh vladanja. Bela hiša je sporočila, da je po prepričanju Bidna meja za obsodbo policistov postavljena previsoko in da se bo zavzel za sprejetje zakonodaje o reformi policije, ki jo je pripravila njegova stranka. Imenuje se kar po Georgeu Floydu in so jo demokrati v predstavniškem domu že potrdili, v senatu pa o njej še niso glasovali. Med drugim policiji prepoveduje tako imenovani prijem davljenja (zaradi katerega je leta 2014 v New Yorku med aretacijo umrl Eric Garner) in podoben prijem pritiska na vratne žile. Reforma predvideva financiranje izobraževanja policistov in jemlje sredstva postajam, ki sprememb ne bi vpeljale. Odpravili bi tudi precej široko zaščito policistov pred civilnimi tožbami in uvedli nacionalni register, da se policisti, ki so odpuščeni zaradi krivdnih razlogov, ne bi mogli zaposliti na drugih koncih države. Prepovedali bi legitimiranje na podlagi rase ali vere in tako naprej. Svoj predlog policijske reforme so pripravili tudi senatni republikanci. Pričakovati je sicer upiranje močnih policijskih sindikatov. So pa to vprašanja, ki zadevajo tudi mestne oblasti, ki so v ZDA zadolžene za vodenje svojih policijskih enot, in zakonodajalce v posameznih zveznih državah. ba
