V ZDA so včeraj dočakali odločitev v enem najbolj odmevnih sodnih procesov o ravnanju policije.
Zdaj že bivši policist Derek Chauvin je po soglasni razsodbi dvanajstčlanske porote kriv v vseh treh točkah obtožnice - uboja, povzročitve smrti iz malomarnosti in nenaklepnega umora Georgea Floyda maja lani v Minneapolisu, ko mu je med aretacijo klečal na vratu, medtem ko je Floyd moledoval in tožil, da ne more dihati, kar so z mobilnimi telefoni posneli številni mimoidoči. Chauvinu grozi 40 let zapora. Kakšna bo kazen, bo znano čez osem tednov. Zdaj mora tudi nazaj v zapor, saj se je med procesom lahko branil s prostosti.
Porota je delo opravila hitro. Po dveh tednih procesa v sodni dvorani, zaslišanju 45 prič in zaključnih besedah obrambe in tožilstva je bila od ponedeljka popoldan izolirana v hotelu v centru Minneapolisa (imena hotela zaradi varnosti niso razkrili). Po skupno desetih urah premlevanja primera pa je včeraj že sprejela sprejela razsodbo, ki je morala biti soglasna.
Odjeknila je po vsej državi, ki je bila lani po smrti Floyda priča enemu največjih protestnih valov v zgodovini sploh. Dogodek je vnovič odprl vprašanje odnosa policije do temnopoltih in sistemskega rasizma. To je postala tudi politična tema, zato tudi najvišji predstavniki ZDA niso mogli mimo komentiranja primera, in to še preden je bila znana odločitev porote.
Sodnik ostro obsodil »priskutne« besede kongresnice
Predsednik Joe Biden je tako včeraj še pred predstavitvijo odločitve porote dejal, da so bili na sojenju predstavljeni dokazi prepričljivi in da moli, da bo razsodba pravilna. Precej nenavadno je sicer, da se Bela hiša na tak način oglasi še pred odločitvijo porote in da je predsednik celo nakazal, da bi se mu zdela pravilna obsodilna sodba. Je pa Biden to storil potem, ko so poroto v ponedeljek že izolirali v hotelu. Drugače je bilo z demokratsko zvezno kongresnico Maxine Waters, ki se je v soboto pridružila protestnikom v predmestju Minneapolisa in tam dejala, da je treba Chauvina obsoditi, če se to ne zgodi, pa »moramo ostati na ulicah, biti bolj dejavni, bolj ostri, vedeti morajo, da mislimo resno«.
Na to izjavo se je ostro odzval sodnik Peter Cahill, ki je vodil proces. Dejal je, da so besede Watersove »priskutne« in izražajo nespoštovanje do sodne veje oblasti in vladavine prava. Ker v času njene izjave porota še ni bila izolirana pred javnostjo, je obramba zahtevala celo razveljavitev sojenja. Cahill je to zavrnil, je pa dodal, da bo izjava Watersove obrambi verjetno pomagala, če bo Chauvin obsojen in bodo obramba potem zahtevala razveljavitev na višjem sodišču. To je torej sedaj, ko je Chauvin res obsojen in ko je pričakovati pritožbo obrambe na višje sodišče, tudi zares mogoč scenarij.
Prenos branja razsodbe v živo
V teh dneh pa je pričakovati še nove odzive na razsodbo s številnih naslovov. Biden je med drugim razmišljal, da po televiziji nagovori državljane. Prvi odziv pa je podala množica, zbrana pred poslopjem sodišča v Minneapolisu, ki je s ploskanjem in glasnim vzklikanjem odobravanja pospremila prebiranje razsodbe, ki so ga televizije prenašale v živo. Sodnik Cahill je najprej prebral razsodbo po vsaki točki obtožnice posebej in nato vsakega člana porote vprašal, ali se z razsodbo strinja.
Poslopje sodišča v največjem mestu Minnesote je medtem stražila narodna garda, mnogi okoliški lokali in trgovine pa so po poročanju lokalnih medijev prekrili okna v strahu pred izgredi, sploh če Chauvin ne bi bil obsojen. Guverner Minnesote Tim Walz je po poročanju lokalnega časnika Star Tribune zaprosil in od kongresa te zvezne države tudi dobil dodatnih devet milijonov dolarjev za varnost, pri načrtovanju ukrepov je sodeloval tudi FBI.
Javnost bolj kot ne za obsodbo
Anketa spletnega medija Hill in podjetja HarrisX je še pred objavo razsodbe pokazala, da 47 odstotkov vprašanih meni, da bi morali Chauvina obsoditi, dvajset odstotkov, da bi ga morali oprostiti, 31 odstotkov pa se jih ni opredelilo. Med tistimi, ki podpirajo demokrate, je bilo za obsodbo 67 odstotkov vprašanih, med tistimi, ki podpirajo republikance, pa 31 odstotkov.
V poroti, ki je o tem odločala, je bilo pet moških in sedem žensk. Šest je bilo belcev, štirje temnopolti, dva pa rasno mešana. Na samem sojenju je bilo sicer štirinajst članov porote, po koncu procesa v sodni dvorani pa so dva obvestili, da sta bila zamenjava in ne sodelujeta pri odločanju.
V zaključnem nastopu pred poroto je odvetnik Chauvina dejal, da obramba ni dokazala onkraj razumnega dvoma, da je Floyd umrl zato, ker mu je Chauvin med aretacijo klečal na vratu, ampak da so k temu prispevale težave Floyda s srcem in uživanje drog. Dodal pa je, da so tudi policisti ljudje, ki zagrešijo napako. Obramba pa je na koncu dejala, da Floyd ni umrl zaradi svojega šibkega srca, ampak zato, »ker je bilo srce g. Chauvina premajhno«. Porota je dala prav tožilstvu.
Imena članov porote po navodilu sodišča sicer še nekaj časa ostajajo tajna zaradi njihove varnosti. Razen če se sami odločijo drugače.
