Po tem, ko je kolegij predsednika DZ v sredo odločil, da štirje poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev ne bodo člani delovnih teles DZ, je vodja poslancev LMŠ Brane Golubović na današnji novinarski konferenci to dejanje označil za škandal brez primere. Po njegovem mnenju gre za neposreden napad na parlamentarno demokracijo.
Golubović je že po sredinem glasovanju napovedal, da bodo resno razmislili o tem, ali bodo sploh še delovali v DZ. Ob robu današnjih posvetovanj pri predsedniku republike Borutu Pahorju o kandidacijskih postopkih pa je napovedal, da bodo danes ponovno vložili zahtevo za sklic kolegija, na katerem bodo ponovno odločali o omenjenem sklepu.
Opozoril je, da je kolegij štirim poslancem onemogočil delo v DZ in sodelovanje v zakonodajnem postopku. Po njegovih besedah se je s tem število poslancev znižalo na 86, zato se postavlja vprašanje, ali je to še »tisti državni zbor, ki so ga izvolili volivci« ali pa gre za državni zbor po meri največje vladne stranke SDS. Na podlagi ponovnega odločanja bodo nato odločili, kako bodo ravnali v prihodnje.
Opozicija opozarja na konec demokracije
Vodja poslancev SD Matjaž Han je ocenil, da so prišli do konca normalne demokracije. Po njegovih besedah je v DZ trenutno popolna zmešnjava. Izpostavil je DeSUS in SNS, ki po njegovem mnenju nista opozicijski stranki, pač pa imata le status opozicijske stranke. To pa opoziciji, ki želi delovati opozicijsko, onemogoča opravljanje naloge nadzora oblasti, opozarja Han.
Po ocenah vodje poslancev Levice Mateja T. Vatovca glasovanje na kolegiju kaže, da se manjšinska koalicija s podporo DeSUS, SNS in poslancev narodnih manjšin ne želi odreči večini v delovnih telesih DZ. »To je napad na temelje demokratičnosti in na poslovnik DZ, ki zelo jasno določa razmerja v delovnih telesih,« je ocenil. Po njegovem mnenju je koalicija s pomočjo DeSUS, SNS in poslanca manjšin priznala, da imamo v DZ prvorazredne in drugorazredne poslance, »takšne, ki jih je treba kaznovati in se jim dodatno maščevati zaradi izstopa iz koalicije«.
Tudi po ocenah vodje poslancev SAB Maše Kociper je najbolj sporno, da se ne spoštujejo razmerja med koalicijo in opozicijo. »Zakonodajno telo tukaj ni zato, da slepo in nemo potrjuje odločitve vlade, saj bi v tem primeru potrebovali le koalicijo. Bistveni del zakonodajne funkcije je opozicija, ki ima ključno vlogo pri zagotavljanju demokracije v vsaki moderni državi,« je opozorila Kociprova.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga je spomnila na pozive SDS oziroma koalicije k sodelovanju. »Če bi bila ta želja iskrena, se to nasilno dejanje odvzema pasivne volilne pravice štirim poslancem DZ ne bi zgodilo, «je ocenila in spomnila na parlamentarno prakso, ki je poslanskim skupinam nepovezanih poslancev omogočila sodelovanje tudi v delovnih telesih DZ. »Parlament je treba zaščititi pred poskusi razkroja demokracije v njem samem, pred poskusi totalitarnega prevzema,« je še dodala.
Nepovezani poslanci ne bodo člani delovnih teles
Kolegij predsednika DZ je v sredo odločil, da štirje poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev ne bodo člani delovnih teles DZ. To odločitev omogoča peti odstavek 33. člena poslovnika DZ. Ta odstavek namreč določa, da kolegij pri sestavi delovnih teles in določanju funkcij v njih lahko upošteva tudi poslansko skupino nepovezanih poslancev.
Proti odločitvi, da bi štirje nepovezani poslanci lahko sodelovali in odločali v delovnih telesih DZ, so glasovali člani koalicijskih SDS, NSi in SMC, opozicijskih SNS in DeSUS ter poslanec narodne manjšine.
Mandatno-volilna komisija je za odločanje na seji DZ pripravila sklepe o spremembah v sestavi preiskovalnih komisij. Med drugim bo funkcija člana ali namestnika člana zaradi izstopa iz SMC oziroma DeSUS prenehala zdaj nepovezanim poslancem, pri čemer pa naj bi tudi poslanska skupina nepovezanih poslancev imela možnost sodelovati v preiskovalnih komisijah.
