Ljudje smo zvedava bitja. Pogosto se vračamo v preteklost, še bolj pa nas zanima, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Zato ne čudi, da imajo različne vedeževalke polne roke dela. Kako zelo uspešne so pri tem, je druga zgodba. Se spomnite Nostradamusa, zdravnika, astrologa in jasnovidca iz 16. stoletja ter napovedi, ki so se zgodile po njegovi smrti? Nekatere med njimi so postale legendarne, saj je pravilno napovedal vojne, potovanje na Luno in celo računalniške viruse. Prav tako smrt princese Diane, atentat na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja in teroristični napad na dvojčka v New Yorku. Za nameček pa naj bi napovedal celo koronavirus, ki nas ogroža zadnje leto. Za trenutno obdobje je zapisal, da nas čaka izbruh »velike kuge«.
Delček Nostradamusa je v nas vseh. Ste že kdaj poskušali sami napovedati prihodnost in bili pri tem uspešni? Priznamo, da nam takšne napovedi od časa do časa burijo domišljijo, zato ne čudi, da smo se odločili, da javno obelodanimo eno, ki pritiče avtomobilski prilogi – kako bo videti prihodnost na štirih kolesih. O tem, da naj bi bila električno obarvana, čivkajo že vrabci na veji, ali bomo nekoč na cestah resnično videli zgolj električno gnane avtomobile, pa bo jasno veliko prej, kot si marsikdo misli. A sami smo, ko beseda nanese zgolj na električni pogon, dvomljivci. Namesto tega raje napovedujemo, da bo prihodnost takšna, kot smo jo doživljali zadnja dva tedna, ko smo se družili z jeepom compassom in BMW X2. Nista bila zgolj običajna športna terenca, temveč sta imela dodano vrednost, kombiniran pogon. Vozniku v pomoč sta bila namreč bencinski in električni pogon, ali najbolje iz obeh svetov. Upamo si napovedati, da bo prav tako videti avtomobilska prihodnost, čeprav bodo imeli razvojniki še veliko dela, da bodo priključni hibridi postali popolni. Danes namreč žal še niso. Če se sprašujete, zakaj, je odgovor na dlani: njihov doseg na elektriko je mizeren. Do te mere, da bi morali dvakrat na dan obiskati polnilnico, če bi se želeli peljati zgolj na elektriko. Za nameček pa bencinski motorji niso ravno varčni. Kaj varčni, so pijančki, zato bi bila kombinacija z dizelskim motorjem bolj smiselna. In kakšen je električni doseg? Pri X2 je bil okoli 30, pri compassu kakšen kilometer več. Kar je dobro, je hitrost polnjenja, saj zadoščajo kakšne tri urice, da je baterija polna. A roko na srce smo večino kilometrov opravili ob pomoči bencinskega motorja. Ta je imel v BMW-ju moč 125, v jeepu pa kar 180 konjev. Pri obeh nad zmogljivostmi nismo tarnali, saj sta bila na cesti med hitrejšimi, a žal smo tudi črpalko za gorivo obiskali pogosteje, kot bi si želeli, saj posoda za gorivo pri obeh pogoltne (pre)skromnih 36 litrov. Ali prevedeno: doseg compassa na bencin je 490 (poraba 7,4 l), X2 zgolj 410 kilometrov (8,7 l).
Na vprašanje, kateri je bolj terenski, bo pravilno odgovorilo 99 odstotkov zemljanov – compass. To je namreč glede na njegovo obliko vidno kilometre daleč. Bavarec je občutno bolj eleganten, morebiti celo šminkerski, zato si načeloma ne bi smela hoditi v zelje. A osnove imate podobne. Sedi se visoko in udobno, preglednost je zgledna. Na zadnji klopi sicer vlada utesnjenost, sploh za glavo potnika, tako smo se pri X2 pri vstopu z glavo večkrat udarili v zgornji del okvirja zadnjih vrat. V glavi smo si zlahka predstavljali, da bi se z američanom zapeljali tudi na bolj umazana brezpotja, konec koncev ima šofer na voljo tudi reduktor, za takšno pohajkovanje pa je nemca kar škoda. Za volanskim obročem si namreč zlahka predstavljamo gospoda v lakastih čevljih ali gospodično v visokih petah. Za oba pa mora veljati, da s seboj na pot ne smeta vzeti preveč tovora, prtljažnika namreč ne pokata od prostornine, pa čeprav se zdita v teoriji z osnovnimi 420 (compass) in 410 litri (X2) vendarle dovolj prostorna. Toliko bolj, ker je zadnjo klop mogoče podreti (ne pri enem ne pri drugem dno ni ravno) in vanju spraviti dve gorski kolesi.
Pri brezskrbni vožnji nam je bil v pomoč samodejni menjalnik, ki ima pri X2 dve stopnji več (8:6), nas je pa pri compassu razočaral navadni tempomat, ki mu v avtu letnik 2021 ni mesta. Tekmec je imel radarskega, z odliko je ohranjal varnostno razdaljo, pospeševal in zaviral. Dostop do menijev je bil pri jeepu prek barvnega zaslona na dotik in prek stikal na volanskem obroču, bavarci pa so stavili na vrtljivi gumb, kjer vse skupaj deluje intuitivno, predvsem pa iskanje menijev ne zahteva, da pogled odvrnete s ceste. Pohvalno. Žal pa hvaliti ne moremo cenovne politike. Da bi vedeli, da BMW-ji niso poceni, ni treba biti Einstein, a je 48.150 evrov veliko, sploh izmerjeno na dolžinski centimeter, saj se meter ustavi pri 436. Nekoliko bolj ugoden je tri centimetre daljši jeep, a je 44.990 evrov prav tako veliko denarja, avtomobilski prihodnosti navkljub. Več pa v sklepu.
