Še prej na hitro preletimo, kakšne gromozanske korake so delali motorji z notranjim zgorevanjem – marsikaj pove že to, da je na začetku standard euro1 denimo zahteval reči, kot sta uvajanje elektronsko nadziranega vbrizga goriva v bencinskih motorjih in uporaba katalizatorja. Šele standard euro2 je leta 1997 začel ločevati največje dovoljene emisije posebej za bencinske in dizelske motorje, po vmesnem euro3 (2001) je šele euro4 leta 2004 pri dizlih uvedel filter trdnih delcev. Euro5 leta 2008 je bil naslednji korak, od leta 2014 pa je obvezen standard euro6, ki je denimo takoj še prepolovil dovoljeno količino dušikovih oksidov v izpustih dizelskih motorjev. Pri čemer po vmesnih stopnjah pridemo do omenjenega 6d.
Temu morajo od 1. januarja letos ustrezati vsi novi avtomobili, med drugim pa se pri njem meritve še močneje naslanjajo na izpuste med realno vožnjo (tako imenovani test RDE) in ne tiste, izmerjene v laboratorijih. Ob tem morajo imeti avtomobili, ki ustrezajo standardu euro6d, vgrajen tako imenovani sistem za nadzor porabe (fuel consumption monitoring system – FCM), ki shranjuje podatke o porabi goriva in energije med vožnjo in se lahko kasneje odčita, s čimer je mogoče zaznati nadaljnje deviacije med meritvami porabe in izpustov pod natančno določenimi pogoji in tistimi v realnem prometu.
A kljub temu da je ta v veljavi šele nekaj mesecev, so se že začele debate o novem izpušnem standardu, euro7. Tega naj bi uvedli leta 2025, zgodovinski pa bo tudi zato, ker bo skoraj zagotovo zadnji. Če se bodo uresničile napovedi, bodo namreč v času, ko bi sicer po logičnem sosledju prišel čas za euro8, novi avtomobili v Evropi že vsi brez izpustov. Torej električni. No, se pa bo (če se bo) standard euro očitno poslovil z veliko dvignjenega prahu. Pravzaprav se ta dviga že zdaj, saj gredo predlogi celo v smer, da bi morali za doseganje standarda euro7 avtomobili vseskozi, »v živo«, samodejno sporočati podatke o porabi in izpustih, tisti, ki ponujajo tudi električni pogon (priklopni hibridi), pa bi se glede na lokacijo lahko celo samodejno »zaklenili« v električni način. Pri čemer se odpira kup vprašanj, začenši s tistimi o nadzoru gibanja, torej zasebnosti. Na katero pa naj bi vsaj v Evropi nekaj še vseeno dali.
