Mjanmarski veleposlanik v Veliki Britaniji je postal zadnja politična žrtev puča generalov. Kyaw Zwar Minn je noč na četrtek preživel pred veleposlaništvom v Londonu kar v avtu, na katerem je imel pripet plakat aretirane voditeljice Aung San Suu Kyi. Zaposleni na veleposlaništvu so mu namreč preprečili vstop v diplomatsko predstavništvo, potem ko ga je odstavil kar vojaški ataše na veleposlaništvu, in sicer zaradi njegovih prejšnji mesec izrečenih kritičnih besed o novih oblastnikih v Mjanmaru in poziva k izpustitvi Suu Kyijeve.
»Okupirali so moje veleposlaništvo. To je neke vrste udar sredi Londona,« je dejal odstavljeni veleposlanik ob gruči protestnikov, ki so se zbrali ob novici, da diplomat ne more več v prostore veleposlaništva. Začasne posle veleposlanika je prevzel njegov namestnik, mjanmarska vojaška oblast pa je po diplomatskih kanalih britansko zunanje ministrstvo obvestila o zamenjavi. Ne glede na to je britanski zunanji minister Dominic Raab obsodil zastraševalna dejanja proti veleposlaniku in mu izrazil poklon za hrabrost.
Ubitih najmanj 538 ljudi
Medtem ko je Minn pozival Veliko Britanijo, naj ne sprejme njegovega naslednika na veleposlaniškem položaju, se je dvomesečno zatiranje protestnikov v njegovi domovini nadaljevalo. Številka ubitih protestnikov iz gibanja za civilno nepokorščino se je včeraj ustavila pri 598 žrtvah generala Mina Aunga Hlainga in njegovih varnostnih organov. Ti zdaj proti protestnikom uporabljajo tudi avtomatske puške in granate, ljudje pa so se prav tako začeli upirati z doma izdelanim strelnim orožjem, noži in molotovkami. Razmere se vse bolj približujejo državljanskemu konfliktu.
Samo včeraj so varnostne sile na severozahodu države ubile enajst ljudi. Vojska poskuša protestnike zatreti tudi na podeželju in ne več zgolj v velikih mestih. Po poročanju opozicijskih medijev in Združenja za zaščito političnih zapornikov (AAPP) varnostne sile protestnike iščejo tudi v lokalnih bolnišnicah. V spopade z vojsko se je vnovič zapletla tudi oborožena milica karenske osvobodilne vojske, ki se že od leta 1949 bojuje za pravice (tudi do samoodločbe) karenskega ljudstva na jugu države.
EU napoveduje nove sankcije
Po precej simboličnih sankcijah Evropske unije zoper vodilne generale se zdaj v sedemindvajseterici pripravljajo še na gospodarske sankcije proti Mjanmaru, ki bi utegnile pučiste precej bolj prizadeti. Prizadele naj bi predvsem gospodarske interese generalov v številnih podjetjih v njihovi lasti ali v lasti njihovih podpornikov, je napovedal francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian. ZDA, Velika Britanija in Kanada so takšne sankcije proti največjima mjanmarskima vojaškima gospodarskima konglomeratoma že uvedle. V Rusiji, ki je velika izvoznica orožja za mjanmarsko vojsko (v zadnjih desetih letih je vrednost teh orožarskih poslov znašala vsaj 800 milijonov dolarjev), pa svarijo pred negativnim učinkom sankcij, ki da bi lahko državo pahnile v državljansko vojno.
Že zdaj je tamkajšnje gospodarstvo precej na kolenih. Protesti so povzročili ustavitev številnih dejavnosti. Različne mednarodne organizacije in analitiki zato za Mjanmar letos napovedujejo krčenje BDP za 10 do 20 odstotkov. Bojkot izdelkov iz tamkajšnjih tekstilnih obratov – Mjanmar je ena vodilnih držav, kjer se proizvajajo oblačila za velike multinacionalke – je skupaj s stavkami zaposlenih v precejšnji meri ustavil proizvodnjo. Do stavk prihaja tudi v gradbenih podjetjih, šolah, javni upravi in bolnišnicah. Požigi kitajskih tovarn zaradi podpore Pekinga vojaški hunti so povzročili tudi umik nekaterih kitajskih poslovnežev iz države.
Vodja pučistov general Hlaing gibanje za civilno nepokorščino obtožuje, da hoče razdreti državo. Čeprav so generali ob prevzemu oblasti zagotavljali, da bodo nove volitve v državi izvedli najpozneje v letu dni, takšnih obljub zdaj ne dajejo več. Vojska sporoča, da bi izredne razmere lahko podaljšali tudi za dve leti.
