Bolj ali manj turistična vožnja glavnine se je po napovedih končala dvajset kilometrov pred ciljem s selekcijo na treh vzponih, od katerih je bil najtežji zadnji na 481 metrov visoki Ermualde. Čeprav je dolg samo kanček več kot tri kilometre, ima na ozki in ovinkasti cesti povprečen naklon 11,1 odstotka in je kategoriziran s prvo težavnostno stopnjo. Prva dva od skupno treh vzponov na Laudio in Malkuartu – v divjem spustu je bila hitrost skoraj 90 km/h – sta bila zgolj »ogrevanje« pred spopadom najboljših hribolazcev, v katerem sta bila v glavnih vlogah Pogačar in Roglič, slovenski dvojec pa je na koncu tudi pobral smetano.

Prav med najbolj strmim delom sklepnega vzpona s kar 20-odstotnim naklonom sta Slovenca z napadom poskrbela za šov v Baskiji, vendar so ju tekmeci kmalu ujeli. A kmalu nato sta spet udarila, tokrat uspešno, in že takrat je bilo jasno, da bosta poskrbela za svojo sedmo dvojno zmago v svetovni karavani. V ciljnem sprintu je bil hitrejši 22-letni Pogačar, ki je tako dosegel že svojo 22. zmago v profesionalni karieri in peto v letošnji sezoni, devet let starejši Roglič pa ostaja pri razmerju 51-4. Pogi je včeraj z bonifikacijo pridobil tudi štiri sekunde pred Roglo, v skupnem seštevku pa za njim zdaj zaostaja za 20 sekund.

Pogačar se je na dan etape s šefom ekipe, sicer Špancem Joxeanom Fernandezom Matxinom, z avtomobilom odpravil na ogled sklepnega dela etape, katere idejni vodja je tudi bil. Očitno je bila to odlična poteza, ki jo je Tadej kronal z zmago na romarski gori Ermualde. »Zahvala za mojo zmago gre tudi celotnemu osebju ekipe, ki večinoma prihaja iz Baskije. Tudi to je bila majhna prednost zame v boju za etapno zmago. Vedel sem, da moram biti prvi na zadnjem vzponu pred zaključnim spustom do cilja. Toda do konca dirke so še trije zahtevni dnevi dirkanja, glede na dosedanje dogajanje, mojo formo in dobro delo celotne ekipe pa sem optimistično razpoložen,« je ocenil Tadej Pogačar, ki ima tudi majico najboljšega mladega kolesarja in hribolazca na dirki.

Roglič je športno priznal, da je njegov rojak zasluženo zmagal. »Še en super dan za slovensko kolesarstvo. Za mano je sicer precej težak dan. Zaključek etape je bil zelo zahteven, še posebej zadnji klanec, v sprintu pa je bil Tadej malce močnejši in spretnejši od mene. Škoda le, ker nisem vzel tudi etapne zmage, a sem v dobri formi. Kar se tiče skupne zmage, je to ekipni in moj cilj. Na koncu ni pomembno, koliko si spredaj, za sekundo ali pet minut. Toda moram biti pazljiv in se dobro odzivati na napade v naslednjih dneh,« pravi Primož Roglič.