Geslo kampanje ob letošnjem dnevu zdravja je »Zaščiti. Investiraj. Skupaj«. Z njim Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sporoča, da so potrebna vlaganja v kadre, v širitev zdravstvenega osebja, v izobraževalni sistem, v boljše delovne razmere in v varnost zdravstvenega osebja na delovnem mestu. Leto 2021 je zaradi njihove ključne vloge med epidemijo covida-19 razglasila, kot pred tem že leto 2020, za mednarodno leto zdravstvenih delavcev.
Število zdravstvenih delavcev se povečuje...
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo na koncu leta 2019 v zdravstvu v Sloveniji zaposlenih skupaj nekaj več kot 31.000 zdravnikov, zobozdravnikov, farmacevtov, medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Število oseb, zaposlenih v zdravstvu, sicer narašča - zdravnikov je bilo v letu 2019 skupaj 6812, kar je za 17 odstotkov več kot leta 2015, število medicinskih sester, teh je bilo 7996, se je v tem obdobju povečalo za 49 odstotkov, število zdravstvenih tehnikov, katerih je bilo 13.468, pa za štiri odstotke.
Četrtina vseh zdravnikov, je bila konec leta 2019 zaposlena v osnovnem zdravstvu oziroma javnih zavodih, 35 odstotkov jih je delovalo v klinikah in inštitutih, 21 odstotkov pa v splošnih bolnišnicah. Na področju splošne in družinske medicine je delovalo 18 odstotkov vseh zdravnikov.
... še naprej pa močno zaostajamo za povprečjem EU
Slovenija se je po število zdravnikov na 100.000 prebivalcev v letu 2018 med enaindvajsetimi državami članicami, za katere je na voljo podatek, uvrstila na skromno 17. mesto. Medtem ko jih je v Sloveniji 326 na 100.000 prebivalcev, jih je v vodilni Avstriji 524, Po številu medicinskih sester smo se s 342,5 na 100.000 prebivalcev med 16 članicami EU, zajetimi v primerjavo, uvrstili na 13. mesto. Na vrhu je bila Nemčija s 1106 medicinskimi sestrami na 100.000 prebivalcev, na dnu pa Romunija, kjer jih je bilo zgolj 74.
Precej bolje smo se odrezali po skupnem številu zaposlenih v poklicih medicinska sestra, zdravstveni tehnik in diplomirana babica, kjer smo v EU uvrščeni v prvo tretjino. Po številu zobozdravnikov na 100.000 prebivalcev pa je bila Slovenija konec leta 2018 uvrščena tik pod povprečjem EU.
Najbolje pokrita osrednjeslovenska, najslabše primorsko-notranjska regija
Struktura zdravstvenih delavcev se sicer med statističnimi regijami zaradi razpršenosti kapacitet in potreb precej razlikuje. Število zdravnikov na 100.000 prebivalcev je bilo konec leta 2019 najvišje v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer 463, najnižje pa v primorsko-notranjski regiji (136). Slovensko povprečje je znašalo 326.
Na državni ravni je bilo na 100.000 prebivalcev tudi 383 medicinskih sester, 645 zdravstvenih tehnikov, 72,5 zobozdravnikov in 72,6 farmacevtov. Število zobozdravnikov in medicinskih sester je bilo prav tako najvišje v osrednjeslovenski statistični regiji in najnižje v primorsko-notranjski regiji, največ zdravstvenih tehnikov je bilo v pomurski regij in najmanj v primorsko-notranjski regiji, največ farmacevtov pa je bilo v obalno-kraški in najmanj v posavski regiji.
Več diplomantov za medicinske sestre, manj za zdravnike
Medtem ko se je število diplomantov za poklic zdravnik od leta 2014 do 2018 znižalo s 302 na 281, pa se je povečalo število diplomantov medicinske sestre in farmacevte; pri medicinskih sestrah s 503 na 611, pri farmacevtih pa z 91 na 121. Število diplomantov za poklic zobozdravnik je ostalo enako (53).
Programe za pridobitev srednje strokovne izobrazbe s področja zdravstvene nege je v tem obdobju letno zaključilo letno povprečno okoli 1.100 zdravstvenih tehnikov (vključno z babicami s srednjo strokovno izobrazbo).
Zdravje močno odvisno od dohodkov
Povprečno sedem prebivalcev EU od desetih, starih 16 ali več let, je v letu 2019 menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro ali dobro. Delež takih prebivalcev je bil najvišji na Irskem (83,9 odstotka), najnižji pa v Litvi (46,1 odstotka) in Latviji (47,1 odstotka). V Sloveniji je bilo takih prebivalcev 66,6 odstotkov, kar je bil nekoliko nižji odstotek od povprečja v celotni EU.
Deleži oseb, ki so poročale, da so zelo dobrega ali dobrega zdravja, so se tako kot v večini drugih držav tudi v Sloveniji zelo razlikovali med dohodkovnimi skupinami prebivalcev. Med osebami v najnižjem dohodkovnem kvintilnem razredu (20 odstotkov populacije z najnižjimi dohodki) je bilo v letu 2019 le 48,8 odstotka takih, ki so poročale, da so dobrega ali zelo dobrega zdravja, v najvišjem dohodkovnem kvintilnem razredu (20 odstotkov populacije z najvišjimi dohodki) pa je bilo takih oseb 79,1 odstotka, kar pa je bilo v obeh primerih manj od povprečja v celotni EU, ki je znašalo 59 oziroma 79,8 odstotka.
