Zorčič je po glasovanju dejal, da ga veseli, »da je zmagal razum« in dodal, da sam rezultat glasovanja o razrešitvi ne napoveduje, da vlada v prihodnje ne bo imela večine v DZ.

Predsednica SD Tanja Fajon se je na rezultat tajnega glasovanja odzvala na twitterju, kjer je zapisala, da gre za zmago opozicije. »Vlada nima več večine v DZ. Predčasne volitve so edina možnost za izhod iz politične blokade. Predlog sem dala na mizo že zdavnaj, danes imamo potrditev, da so te prava pot za novo, trdno in stabilno vlado,« je še zapisala.

»Že 38 podpisov pod zahtevo za zamenjavo PDZ je nakazovalo, da je koalicija šibka,« pa je zapisal prvak LMŠ Marjan Šarec. »Glasovanje je pokazalo, da JJ podpirajo samo še glasovi zvestih oprod. A tudi teh zmanjkuje. Čas je, da predamo glasovanje v roke ljudstva na volitvah!«

»To ne pomeni, da ne bomo poskusili še enkrat,« pa je rezultat komentiral vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec.

Stališče Vinka Gorenaka iz SDS je na twitterju objavil kar uradni vladni profil.

»Koalicija, kakršno smo imeli leta 2020, ne obstaja več«

Pred glasovanjem o njegovi razrešitvi je Igor Zorčič ocenil, da je DZ pod njegovim vodstvom opravil dobro in kakovostno delo. Navedba koalicije, da ga razreši, ker ni več član koalicijske SMC, ne more in ne sme biti argument za njegovo razrešitev, meni in dodaja, da koalicija, kakršno smo imeli leta 2020, ne obstaja več.

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je na začetku točke, v okviru katere je DZ glasoval o Zorčičevi razrešitvi, v imenu predlagateljev spomnil, da je bil Zorčič za predsednika DZ imenovan 5. marca 2020, ko se je oblikovala koalicija strank SDS, SMC, NSi in DeSUS.

Sestava poslanske skupine SMC se je z izstopom treh poslancev, med njimi tudi Zorčiča, spremenila in oblikovala se je nova poslanska skupina. To pa spreminja položaj predsednika DZ, zato predlagajo njegovo razrešitev, je pojasnil Krivec. Zorčiču se je sicer za njegovo dosedanje vodenje DZ zahvalil in mu zaželel uspešno delo na novi poti.

Zorčič je v svojem odgovoru dejal, da argument, s katerim ga želi koalicija razrešiti, ne more in ne sme biti razlog za njegovo razrešitev. »Zavedati se moramo, da koalicija, kakršno smo imeli leta 2020, ne obstaja več. Da ene stranke, ki je podpisala koalicijsko pogodbo, DeSUS, v koaliciji ni več. Da ena stranka premore le še pol toliko poslancev, kot jih je premogla leta 2020. In da imamo tudi v vladi ministre, ki niso člani koalicijskih partneric,« je naštel.

Obregnil se je ob dejstvo, da je podpredsednik vlade Matej Tonin napovedal, kdo bo novi predsednik DZ in ocenil, da morajo imeti danes poslanci toliko integritete in »iz spoštovanja svoje funkcije poskrbeti za to, da smo mi tisti, ki smo osrednje politično in demokratično telo v državi in da smo mi tisti, ki volimo vlado in ne obratno«.

Kot razlog, da je izstopil iz koalicijske SMC, je navedel, da kot predsednik DZ ni več mogel mirno gledati, kako vlada ignorira zakone, ki jih sprejema DZ, »naj bo to sedmi protikoronski paket, zakon o STA ali zakon o državnem tožilstvu«. »Zato sem potegnil konsekvence, tudi če bom moral zaradi tega zapustiti mesto predsednika DZ«, je dejal.

Sicer pa enoletno opravljanje funkcije ocenjuje kot zahtevno in polno izzivov, posebej glede na epidemijo in ukrepe, »ki so stopnjevali družbeno napetost, kar se je čutilo tudi v razpravah«. Verjame, da bi lahko kakšna seja minila tudi mirneje, »a DZ je hiša besede in za besedo velja, da je kot potepuh: ko uide iz steklenice, jo težko spraviš nazaj«.

Posebej je ponosen, da jim je uspelo sprejeti spremembe poslovnika, postaviti avdio-video sistem DZ, sprejeti poslanski etični kodeks in pravilnik, ki narekuje, kako ravnati s kodeksom.

Ponosen je tudi, da so se veliko ukvarjali s projektom aktivnega državljanstva, s katerim so želeli DZ približati učencem in dijakom, da so nekoliko skrajšali seje, da so prvi uporabili hišni red, s katerim so »paravojaškim skupinam onemogočili paradiranje pod DZ« in da so prenovili spletno stran.

Državni zbor DZ Janja Sluga Igor Zorčič Branislav Rajić Jurij Lep SMV DeSUS